Zbiranje tega, kar je v nebesih in kar je na zemlji

»[To] je v soglasju s tem, kar mu ugaja [. . .], da se spet vse zbere v Kristusu, to, kar je v nebesih in kar je na zemlji.« (EFEŽANOM 1:9, 10)

1. Kaj Jehovu »ugaja« glede nebes in zemlje?

VESOLJNI MIR! To je veličastni namen Jehova, ‚Boga miru‘. (Hebrejcem 13:20) Jehova je navdihnil apostola Pavla, da je napisal, da Mu ‚ugaja spet vse zbrati v Kristusu, to, kar je v nebesih in kar je na zemlji‘. (Efežanom 1:9, 10) Kaj točno pomeni glagol, ki je v tem stavku preveden s »spet vse zbere«? Biblijski učenjak J. B. Lightfoot pravi: »Izraz pomeni popolno ubranost vesolja, v katerem ne bo več tujih in nasprotujočih elementov, temveč bodo vsi elementi v njem osredinjeni na Kristusa in z njim zedinjeni. Takrat bodo greh, smrt, žalost, razočaranje in trpljenje izginili.«

»To, kar je v nebesih«

2. Koga označujejo besede »to, kar je v nebesih«, kar je treba zbrati?

² Apostol Peter je povzel čudovito upanje pravih kristjanov z besedami: »Po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo bivala pravičnost.« (2. Petrovo 3:13) Tu obljubljena »nova nebesa« se nanašajo na novo vlado, Mesijansko kraljestvo. Pavel je v svojem pismu Efežanom omenil, da bo Jehova »to, kar je v nebesih,« zbral »v Kristusu«. Gre za omejeno število ljudi, izbranih za vladanje s Kristusom v nebesih. (1. Petrovo 1:3, 4) Teh 144.000 maziljenih kristjanov je ‚odkupljenih z zemlje‘, ‚odkupljenih izmed človeštva‘ za Kristusove sodediče v njegovem nebeškem Kraljestvu. (Razodetje 5:9, 10; 14:3, 4; 2. Korinčanom 1:21; Efežanom 1:11; 3:6)

3. Zakaj lahko rečemo, da so maziljenci ‚posajeni v nebeške prostore‘, čeprav so še na zemlji?

³ Maziljeni kristjani se po svetem duhu ponovno rodijo oziroma postanejo Jehovovi duhovni sinovi. (Janez 1:12, 13; 3:5–7) Ker jih je Jehova »posinovil«, so postali Jezusovi bratje. (Rimljanom 8:15; Efežanom 1:5) Zato glede njih, čeprav so še na zemlji, piše, da jih je Bog »obudil in posádil v nebeške prostore v zedinjenosti s Kristusom Jezusom«. (Efežanom 1:3; 2:6) Ta vzvišeni duhovni položaj imajo zato, ker so »zapečateni z obljubljenim svetim duhom, ki je vnaprejšnje zagotovilo [njihove] dediščine« v nebesih. (Efežanom 1:13, 14; Kološanom 1:5) Zato se »to, kar je v nebesih,« nanaša na maziljence, ki so morali biti zbrani v polnem številu, ki ga je določil Jehova.

Zbiranje se prične

4. Kdaj in kako se je pričelo zbiranje ‚tega, kar je v nebesih‘?

⁴ V skladu z Jehovovim ‚upravljanjem‘ oziroma vodenjem zadev naj bi se zbiranje ‚tega, kar je v nebesih,‘ pričelo »ob koncu določenih časov«. (Efežanom 1:10) Ta čas je nastopil na binkošti leta 33 n. št. Tega dne je bil na apostole in skupino učencev, moških in žensk, izlit sveti duh. (Apostolska dela 1:13–15; 2:1–4) To je dokazovalo, da je pričela delovati nova zaveza, kar je zaznamovalo rojstvo krščanske občine in novega naroda, duhovnega Izraela oziroma ‚Božjega Izraela‘. (Galačanom 6:16; Hebrejcem 9:15; 12:23, 24)

5. Zakaj je Jehova oblikoval nov »narod«, ki je nadomestil meseni Izrael?

 ⁵ Postavina zaveza, ki jo je Bog sklenil z mesenim Izraelom, ni proizvedla ‚kraljestva duhovnikov in svetega naroda‘, ki bi večno služil v nebesih. (2. Mojzesova 19:5, 6) Jezus je judovskim verskim voditeljem rekel: »Božje kraljestvo se vam bo vzelo in dalo narodu, ki rojeva njegove sadove.« (Matej 21:43) Ta narod, duhovni Izrael, sestavljajo maziljeni kristjani, ki so v novi zavezi. Njim je apostol Peter napisal: »Vi pa ste ‚izbran rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za posebno last, da bi na vse strani razglašali odlike‘ tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo. Nekdaj namreč niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo.« (1. Petrovo 2:9, 10) Meseni Izrael ni bil več Jehovovo zavezno ljudstvo. (Hebrejcem 8:7–13) Kakor je Jezus napovedal, mu je bila prednost, da bi postal del Mesijanskega kraljestva, odvzeta in dana 144.000 članom duhovnega Izraela. (Razodetje 7:4–8)

V kraljestveni zavezi

6., 7. Katero posebno zavezo je Jezus sklenil s svojimi z duhom rojenimi brati in kaj to zanje pomeni?

⁶ Tistega večera, ko je Jezus vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt, je zvestim apostolom rekel: »Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali z menoj. In z vami sklepam zavezo za kraljestvo, kakor jo je moj Oče sklenil z menoj, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu ter sedeli na prestolih, da bi sodili dvanajstere Izraelove rodove.« (Luka 22:28–30) Jezus je tu govoril o posebni zavezi, ki jo je sklenil s svojimi 144.000 z duhom rojenimi brati, ki ostanejo ‚zvesti vse do smrti‘ in tako dokažejo, da so ‚zmagovalci‘. (Razodetje 2:10; 3:21)

⁷ Vsi iz te številčno omejene skupine se odpovejo vsakemu upanju, da bi večno živeli na zemlji kot ljudje iz mesa in krvi. S Kristusom bodo vladali v nebesih in na svojih prestolih sodili človeštvo. (Razodetje 20:4, 6) Preiščimo sedaj še druge svetopisemske stavke, ki veljajo samo za maziljence in pojasnjujejo, zakaj »druge ovce« na spominski slovesnosti ne vzamejo simbolov. (Janez 10:16)

8. Kaj maziljeni kristjani pokažejo s tem, da na slovesnosti zaužijejo kruh? (Glej okvir na strani 23.)

⁸ Maziljence čaka trpljenje, podobno Kristusovemu, in pripravljeni so se podvreči smrti, kakršne je umrl on. Pavel, ki je pripadal tej skupini, je dejal, da je pripravljen vse žrtvovati, da bi »pridobil Kristusa [. . .], da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter bil deležen njegovega trpljenja«. Pavel se je torej bil pripravljen podvreči »smrti, kakršne je umrl on [Kristus]«. (Filipljanom 3:8, 10) Mnogi maziljeni kristjani v svojem fizičnem telesu doživijo »smrtonosno ravnanje, kakršnega je bil deležen Jezus«. (2. Korinčanom 4:10)

9. Katero telo predstavlja kruh na spominski slovesnosti?

⁹ Ko je Jezus vpeljal obhajanje Gospodove večerje, je dejal: »To predstavlja moje telo.« (Marko 14:22) Pri tem je mislil na svoje fizično telo, ki je bilo kmalu zatem pretepeno in okrvavljeno. To telo je ustrezno predstavljal nekvašen kruh. Zakaj je moral biti nekvašen? Ker kvas v Bibliji lahko označuje greh oziroma hudobijo. (Matej 16:4, 11, 12; 1. Korinčanom 5:6–8) Jezus je bil popoln, njegovo človeško telo je bilo brez greha. To popolno telo se je namenil darovati kot spravno žrtev. (Hebrejcem 7:26; 1. Janezovo 2:2) To bo koristilo vsem zvestim kristjanom, ne glede na to, ali upajo na življenje v nebesih ali na večno življenje na rajski zemlji. (Janez 6:51)

10. Kako imajo tisti, ki na spominski slovesnosti zaužijejo vino, ‚delež pri Kristusovi krvi‘?

¹⁰ Pavel je glede vina, ki ga na spominski slovesnosti zaužijejo maziljeni kristjani, napisal:  »Mar blagoslovljeni kelih, ki ga blagoslavljamo, ne pomeni deleža pri Kristusovi krvi?« (1. Korinčanom 10:16) Kako imajo tisti, ki zaužijejo vino, ‚delež pri Kristusovi krvi‘? Vsekakor ne tako, da bi tudi oni priskrbeli odkupno žrtev, saj sami potrebujejo odkupnino. Ker verujejo v odkupno moč Kristusove krvi, so jim odpuščeni grehi in so razglašeni za pravične za življenje v nebesih. (Rimljanom 5:8, 9; Titu 3:4–7) Po Kristusovi preliti krvi je 144.000 Kristusovih sodedičev ‚posvečenih‘, ločenih, očiščenih greha, zato so ‚sveti‘. (Hebrejcem 10:29; Daniel 7:18, 27; Efežanom 2:19) Da, Kristus je s svojo prelito krvjo ‚kupil Bogu ljudi iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda ter jih naredil našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike, in kraljevali bodo nad zemljo‘. (Razodetje 5:9, 10)

11. Kaj maziljenci pokažejo s tem, da na spominski slovesnosti zaužijejo vino?

¹¹ Ko je Jezus vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt, je zvestim apostolom podal kelih z vinom in rekel: »Pijte iz njega vsi, kajti to predstavlja mojo ‚kri zaveze‘, ki se bo prelila za mnoge v odpuščanje grehov.« (Matej 26:27, 28) Prav kakor je s krvjo bikov in kozlov postala pravnomočna Postavina zaveza, sklenjena med Bogom in izraelskim narodom, tako je z Jezusovo krvjo postala pravnomočna nova zaveza, ki jo je Jehova sklenil z duhovnim Izraelom, ustanovljenim na binkošti leta 33 n. št. (2. Mojzesova 24:5–8; Luka 22:20; Hebrejcem 9:14, 15) Ko maziljenci zaužijejo vino, ki predstavlja »kri zaveze«, pokažejo, da so bili sprejeti v to novo zavezo in so deležni njenih blagoslovov.

12. Kako so maziljenci krščeni v Kristusovo smrt?

¹² Jezus pa je maziljence opozoril še na nekaj. Svojima zvestima učencema je rekel: »Kelih, iz katerega jaz pijem, bosta res pila, in s krstom, s katerim se jaz krščujem, bosta res krščena.« (Marko 10:38, 39) Pozneje je apostol Pavel omenil, da so kristjani ‚krščeni v Kristusovo smrt‘. (Rimljanom 6:3)  Maziljenci žrtvujejo svoje zemeljsko življenje. Njihova smrt je žrtvena v tem pogledu, da se odpovejo vsakemu upanju na večno življenje na zemlji. Krst teh maziljenih kristjanov v Kristusovo smrt je končan, ko so po smrti, do katere so ostali zvesti, obujeni kot duhovna bitja, da bi s Kristusom v nebesih »kraljevali«. (2. Timoteju 2:10–12; Rimljanom 6:5; 1. Korinčanom 15:42–44, 50)

Jemanje simbolov

13. Zakaj tisti z zemeljskim upanjem na spominski slovesnosti ne zaužijejo simbolov, toda zakaj se je udeležijo?

¹³ Glede na to, kar smo do sedaj povedali o zaužitju kruha in vina na spominski slovesnosti, očitno ne bi bilo primerno, da bi ju zaužili tudi kristjani, ki upajo na življenje na zemlji. Zavedajo se, da niso maziljeni deli Kristusovega telesa, niti niso v novi zavezi, ki jo je Jehova sklenil s tistimi, ki bodo vladali z Jezusom Kristusom. Ker »kelih« predstavlja novo zavezo, zaužijejo simbola samo tisti, ki so v tej zavezi. Tisti, ki upajo, da bodo kot popolni ljudje večno živeli na zemlji pod vlado Kraljestva, se ne krstijo v Jezusovo smrt niti niso poklicani, da bi z njim vladali v nebesih. Če bi zaužili simbola, bi s tem potrjevali nekaj, kar zanje ne velja. Spominske slovesnosti se torej udeležijo kot spoštljivi opazovalci, ne da bi zaužili simbola. Hvaležni so za vse, kar Jehova zanje dela po svojem Sinu, tudi za to, da jim lahko na temelju prelite Kristusove krvi odpušča grehe.

14. Kako maziljence uživanje simbolov, kruha in vina, duhovno krepi?

¹⁴ Končno zapečatenje sorazmerno majhne skupine kristjanov, ki so poklicani za to, da bodo vladali s Kristusom v nebesih, se bliža svojemu koncu. Maziljence jemanje simbolov na spominski slovesnosti vse do konca njihovega zemeljskega življenja, ki ga bodo žrtvovali, duhovno krepi. Kot deli Kristusovega telesa čutijo vez enotnosti s svojimi maziljenimi brati in sestrami. Kadar zaužijejo simbola, kruh in vino, jih to spomni, da morajo do svoje smrti ostati zvesti. (2. Petrovo 1:10, 11)

Zbiranje ‚tega, kar je na zemlji‘

15. Kdo se pridružuje maziljenim kristjanom?

¹⁵ Od sredine 30-ih let prejšnjega stoletja se maziljencem pridružuje vse številčnejša množica ‚drugih ovc‘, ki ni del ‚male črede‘ in upa, da bo večno živela na zemlji. (Janez 10:16; Luka 12:32; Zaharija 8:23) Kristusovim bratom so postali zvestovdani tovariši in so jim v dragoceno podporo pri oznanjevanju ‚te dobre novice o kraljestvu‘ v pričevanje vsem narodom. (Matej 24:14; 25:40) Zato se jim obeta, da jih bo Kristus takrat, ko bo prišel sodit narode, imenoval za svoje »ovce« in jih postavil sebi »na desno«. (Matej 25:33–36, 46) Zaradi svoje vere v Kristusovo kri bodo sestavljali ‚veliko množico‘ ljudi, ki bo preživela ‚veliko stisko‘. (Razodetje 7:9–14)

16. Kdo vse bo spadal k ‚temu, kar je na zemlji,‘ in kako bodo vsi ti dobili priložnost, da postanejo ‚Božji otroci‘?

¹⁶ Ko bo zapečatenje 144.000-ev končano, ne bo več ničesar, kar bi zadrževalo »vetrove« uničenja, ki se bodo spustili nad Satanovo  hudobno stvarnost na zemlji. (Razodetje 7:1–4) Med tisočletnim vladanjem Kristusa ter njegovih sokraljev in soduhovnikov se bo veliki množici pridružilo nešteto obujenih. (Razodetje 20:12, 13) Tako bodo dobili priložnost, da bodo lahko neomejeno dolgo zemeljski podložniki Mesijanskega kralja, Kristusa Jezusa. Na koncu tisočletne vladavine bodo kot ‚to, kar je na zemlji,‘ podvrženi končni preizkušnji. Tisti, ki se bodo izkazali za zveste, bodo posvojeni za ‚Božje [zemeljske] otroke‘. (Efežanom 1:10; Rimljanom 8:21; Razodetje 20:7, 8)

17. Kako se bo Jehovov namen izpolnil?

¹⁷ Tako bo Jehova po svojem neskončno modrem ‚upravljanju‘ oziroma vodenju zadev izpolnil svoj namen, »da se spet vse zbere v Kristusu, to, kar je v nebesih in kar je na zemlji«. Vsa razumna bitja v nebesih in na zemlji bodo skupaj uživala vesoljni mir, medtem ko se bodo z veseljem podrejala pravični vrhovni oblasti Velikega namenjevalca, Jehova.

18. Kako bo maziljencem in njihovim tovarišem koristil obisk spominske slovesnosti?

¹⁸ Kako zelo bo maloštevilnim maziljenim kristjanom in milijonom njihovih tovarišev, drugim ovcam, okrepilo vero, ko se bodo zbrali 12. aprila 2006! Ta dan bodo obhajali slovesnost v spomin na Kristusovo smrt, kakor je to naročil Jezus: »To delajte meni v spomin.« (Luka 22:19) Vsi navzoči naj bi se spomnili, kaj vse je Jehova storil in še dela zanje po svojem dragem Sinu, Kristusu Jezusu.

Za ponovitev

• Kakšen namen ima Jehova s tem, kar je v nebesih, in s tem, kar je na zemlji?

• Koga označujejo besede »to, kar je v nebesih,« in kako se zbirajo?

• Koga označujejo besede ‚to, kar je na zemlji,‘ in kakšno je njihovo upanje?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 23]

‚Kristusovo telo‘

Ko je Pavel v Prvem pismu Korinčanom 10:16, 17 razpravljal o posebnem pomenu kruha za Kristusove z duhom maziljene brate, je uporabil besedo »telo« v drugačnem pomenu. Rekel je: »Mar kruh, ki ga lomimo, ne pomeni deleža pri Kristusovem telesu? Ker je kruh eden, smo mi, čeprav nas je mnogo, eno telo, ker imamo vsi delež pri tem enem kruhu.« Ko maziljeni kristjani vzamejo svoj delež kruha na spominski slovesnosti, s tem pokažejo svojo enotnost z občino maziljenih kristjanov, ki je kakor telo, katerega glava je Kristus. (Matej 23:10; 1. Korinčanom 12:12, 13, 18)

[Sliki na strani 23]

Zakaj simbola, kruh in vino, zaužijejo samo maziljenci?

[Slika na strani 25]

Jehova bo po svojem upravljanju združil vsa stvarjenja v nebesih in na zemlji