Kdo danes ravna po Kristusovih naukih?

JEZUS KRISTUS je v očeh mnogih eden največjih ljudi, kar jih je kdaj živelo. Za številne pa je dejansko največji človek. Že skoraj dve tisočletji s svojimi nauki močno vpliva na življenje ljudi – »na prijazno in dobrotljivo ravnanje nepomembnih in neopaznih ljudi, pa tudi na velikopotezna dejanja človekoljubov«, je napisal angleški pisec Melvyn Bragg.

Kaj pa krščanstvo?

Kako pa je s krščanstvom? Zanj je rečeno, da »je eden največjih duhovnih dosežkov človeštva«. Svoje mnenje je David Kelso s Kaledonske univerze v Glasgowu na Škotskem izrazil takole: »Njegova dvatisočletna zgodovina je polna neprimerljivih dosežkov v umetnosti, arhitekturi, filozofiji, glasbi in družbenih dejavnostih.«

Mnogi drugi pa na stvari gledajo drugače. Zanje sama težava ni krščanstvo, ki je po nekem slovarju definirano kot »vera, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa in verovanju, da je bil Božji sin«. (Collins Cobuild) Ne, odbija jih vedenje verskih ustanov in organizacij, ki trdijo, da zastopajo krščanstvo.

Slednje je Friedrich Nietzsche, nemški filozof iz 19. stoletja, opisal kot »neodstranljiv madež človeštva«. Rekel je, da je takšno krščanstvo »eno veliko prekletstvo, ena neznanska in silno globoka izprijenost, [. . .] ki mu nobeno sredstvo za dosego cilja ni preveč zlobno, preveč zahrbtno, preveč potuhnjeno in preveč nizkotno«. Priznati je treba, da so bili Nietzschejevi pogledi skrajnostni, toda nekateri razumnejši opazovalci so prišli do podobnega sklepa. Zakaj? Zato ker tisti, ki se izpovedujejo za kristjane, pri svojem  ravnanju že od nekdaj ne odsevajo lastnosti Jezusa Kristusa, temveč so znani po splošno razširjenem »moralnem propadu, grozljivih zločinih in bogokletstvu«.

Ali je Kristus s tistimi, ki se izpovedujejo za kristjane?

Potemtakem ni prav nič nerazumno, če se vprašamo: »Ali je Kristus še vedno s tistimi, ki se izpovedujejo za kristjane?« »Seveda je!« bodo nekateri takoj odvrnili. »Mar ni svojim sledilcem obljubil, da bo z njimi ‚vse dni do konca sveta‘?« (Matej 28:20, AC) Da, Jezus je res tako rekel. Toda ali je hotel reči, da bo prav z vsemi, ki se bodo imeli za njegove sledilce, ne glede na njihovo vedenje?

Spomnite se, da so nekateri verski voditelji Jezusovih dni menili, da je Bog brezpogojno z njimi. Bog je Izraelcem namenil posebno vlogo, zato so nekateri verski voditelji mislili, da jih ne glede na njihovo početje ne bo nikoli zavrgel. (Miha 3:11) Toda sčasoma so začeli tako močno kršiti Božje zakone in merila, da so presegli vse meje. Zato jim je Jezus Kristus odkrito povedal: »Glejte! Vaša hiša je zapuščena in prepuščena vam.« (Matej 23:38) Celoten verski sistem je izgubil Božjo naklonjenost. Bog ga je zavrgel in rimskim vojskam dopustil, da so versko središče, Jeruzalem, in njegov tempelj leta 70 n. št. uničile.

Ali bi se lahko kaj podobnega zgodilo s krščanstvom? Poglejmo si, katera pogoja je Jezus navedel ob tem, ko je obljubil, da bo s svojimi sledilci »do konca sveta«.

 [Slike na straneh 2, 3]

Nauki Jezusa Kristusa močno vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu