Jehovova beseda je živa

Poudarki Esterine knjige

NAČRT kratko malo ne more spodleteti. Učinkovito se bodo lotili pokola Judov in jih pomorili vse do zadnjega. V enem samem vnaprej določenem dnevu bodo iztrebili vse Jude v imperiju, ki se razprostira od Indije do Etiopije. Tako vsaj misli tisti, ki je skoval načrt. Vendar pri tem ni bil pozoren na neko pomembno podrobnost. Bog nebes lahko svoje izvoljeno ljudstvo reši iz vsakršnega brezupnega položaja. Ta rešitev je opisana v Bibliji, in sicer v Esterini knjigi.

Ta knjiga, ki jo je napisal ostareli Jud Mardohej, zajema obdobje kakih 18 let, ko je vladal perzijski kralj Ahasver oziroma Kserks I. Iz te dramatične pripovedi izvemo, kako Jehova svoje služabnike, četudi so razkropljeni po prostranem imperiju, ščiti pred hudobnimi naklepi njihovih sovražnikov. To dejstvo danes resnično krepi vero Jehovovemu ljudstvu, ki Bogu opravlja sveto službo v 235 deželah. Poleg tega v Esterini knjigi nastopajo tudi liki, ki so nam bodisi za zgled ali pa v svarilo. Zares, »Božja beseda je [. . .] živa in ima močan vpliv«. (Hebrejcem 4:12)

KRALJICA MORA POSREDOVATI

(Estera 1:1–5:14)

Kralj Ahasver v tretjem letu svojega vladanja (493 pr. n. št.) pripravi kraljevsko gostijo. Kraljica Vasti, znana po svoji ljubkosti, kralja zelo razjezi, zato jo odstrani s položaja. Namesto nje je izmed vseh lepih devic v deželi za kraljico izbrana Judinja Hadasa. Po navodilih svojega bratranca Mardoheja zamolči, da je Judinja, in se predstavi po svojem perzijskem imenu Estera.

Čez čas ošabni Haman napreduje v ministrskega predsednika. Mardohej noče ‚pripogibati kolena in padati na tla pred njim‘, zato ta v besu skuje načrt, da bo iztrebil vse Jude v perzijskem imperiju. (Estera 3:2) Haman Ahasverja pridobi na svojo stran in uspe mu, da ta izda odlok, ki mu omogoči izpeljati pokol. Mardohej »se ogrne z raševnikom in potrese s pepelom«. (Estera 4:1) Sedaj mora posredovati Estera. Kralja in ministrskega predsednika povabi na zasebni obed. Ko se na povabilo z veseljem odzoveta, ju Estera prosi, naj na obed prideta tudi naslednji dan. Haman je zelo vesel. Vendar se raztogoti, ko ga Mardohej noče počastiti, zato pripravi načrt, da ga bo umoril, še preden bo naslednji dan obedoval pri kraljici.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:3–5 – Ali je gostovanje trajalo 180 dni? V besedilu ne piše, da je sámo gostovanje trajalo 180 dni, temveč da je kralj uradnikom  toliko časa kazal bogastvo in dragoceno sijajnost svojega slavnega kraljestva. Najbrž je s takšnim dolgotrajnim razkazovanjem skušal na plemenitnike narediti vtis in jih prepričati, da je sposoben izpeljati svoje načrte. Odlomek od 3. do 5. vrstice se nanaša na 7-dnevno gostovanje, ki je potekalo po 180-dnevnem srečanju.

1:8 – V katerem smislu skladno z zakonom niso nikogar silili k pitju? Kralj Ahasver je ob tej priložnosti naredil izjemo in se ni držal tega, kar je bil očitno perzijski običaj. Na takšnih srečanjih so namreč drug drugega spodbujali k temu, da so popili določeno količino alkohola. Tokrat pa »so lahko popili veliko ali malo – kolikor so pač želeli,« piše v nekem priročniku.

1:10–12 – Zakaj kraljica Vasti ni hotela priti pred kralja? Nekateri učenjaki domnevajo, da kraljica ni hotela ubogati zato, ker se pred pijanimi kraljevimi gosti ni želela ponižati. Morda pa ta po zunanjosti lepa kraljica dejansko ni bila podredljiva. Biblija sicer ne omenja njenih motivov, vendar pa so modrijani tistega časa menili, da morajo zadevi glede poslušnosti možu vsekakor posvetiti pozornost in da bo neprimerno ravnanje kraljice Vasti kvarno vplivalo na vse žene v perzijskih pokrajinah.

2:14–17 – Ali je imela Estera s kraljem nemoralne spolne odnose? Ne. V pripovedi piše, da so se ženske, ki so jih pripeljali h kralju, zjutraj vrnile v drugo hišo, kjer je bil zanje odgovoren kraljev evnuh, »ki je varoval priležnice«. Ženske, ki so preživele noč s kraljem, so tako postale njegove priležnice ali stranske žene. Vendar pa Estere, zatem ko je bila pri kralju, niso odpeljali v hišo priležnic. Ko so jo privedli pred Ahasverja, je ta »ljubil Estero mimo vseh žen, in pridobila si je naklonjenost in milost v očeh njegovih bolj nego vse device«. (Estera 2:17) Kako si je pridobila njegovo »naklonjenost in milost«? Enako, kakor si je pridobila naklonjenost drugih. »Deklica mu je [Hegaju] ugajala in našla milost pred njim.« (Estera 2:8, 9) Hegaj ji je bil naklonjen samo na podlagi tega, kar je opazil – na podlagi njene zunanjosti in dobrih lastnosti. Pravzaprav si je Estera »pridobila milost v očeh vseh, ki so jo gledali«. (Estera 2:15) Podobno je tudi na kralja naredilo vtis to, kar je opazil pri Esteri, in zaradi tega jo je vzljubil.

3:2; 5:9 – Zakaj se Mardohej Hamanu ni želel prikloniti? Nič ni bilo narobe, če so Izraelci kakšnemu dostojanstveniku priznali višji položaj tako, da so se mu priklonili do tal. Toda v zvezi s Hamanom je šlo za nekaj drugega. Bil je Agagejec in najbrž tudi Amalekovec, Jehova pa je Amalekovce obsodil na uničenje. (5. Mojzesova 25:19) Za Mardoheja je bilo to, ali se bo priklonil Hamanu ali ne, povezano z značajnostjo do Jehova. Odločno je pokazal, da tega ne bo storil, in pojasnil, da je Jud. (Estera 3:3, 4)

Pouk za nas:

2:10, 20; 4:12–16. Estera je ravnala po navodilih in nasvetih zrelega Jehovovega častilca. Modro je, da ‚ubogamo tiste, ki med nami vodijo, in se jim podrejamo‘. (Hebrejcem 13:17)

2:11; 4:5. Ne bi se smeli ‚zanimati samo zase, ampak tudi za druge‘. (Filipljanom 2:4)

2:15. Estera ni zahtevala dodatnega nakita ali razkošnejših oblačil od teh, ki jih je dobila od Hegaja. S tem je pokazala skromnost in samoobvladanje. Kraljevo naklonjenost si je pridobila »s skritim človekom srca v neuničljivem oblačilu mirnega in blagega duha«. (1. Petrovo 3:4)

2:21–23. Estera in Mardohej sta bila dober zgled v tem, da sta se ‚podrejala višjim oblastem‘. (Rimljanom 13:1)

 3:4. V določenih razmerah je morda pametno molčati o tem, kdo smo, kakor je to storila Estera. Ko pa moramo zavzeti stališče glede pomembnih zadev, kot sta Jehovova vrhovnost in naša značajnost, nas ne sme biti strah povedati, da smo Jehovove priče.

4:3. Ko se znajdemo v preizkušnjah, bi morali moliti k Jehovu za moč in modrost.

4:6–8. Mardohej se je skušal po pravni poti postaviti po robu Hamanovi zaroti, zaradi katere so bili Judje ogroženi. (Filipljanom 1:7)

4:14. Mardohejevo zaupanje v Jehova je vredno posnemanja.

4:16. Estera se je popolnoma zanašala na Jehova in je v položaju, v katerem bi lahko izgubila svoje življenje, ravnala zvesto in pogumno. Življenjsko pomembno je, da se naučimo zanašati na Jehova, in ne nase.

5:6–8. Da bi si Estera pridobila naklonjenost kralja Ahasverja, ga je povabila še na en obed. Ravnala je preudarno, in tako bi morali ravnati tudi mi. (Pregovori 14:15)

EN PREOBRAT ZA DRUGIM

(Estera 6:1–10:3)

Ko se dogodki vrstijo eden za drugim, se zadeve popolnoma obrnejo na glavo. Hamana obesijo na vislice, ki jih je pripravil za Mardoheja. Žrtev, ki so ji bile vislice namenjene, pa postane ministrski predsednik. Kako pa je z načrtovanim pokolom Judov? Tudi tukaj mora priti do pretresljivega preobrata.

Zvesta Estera ponovno spregovori. Svoje življenje postavi na kocko, ko stopi pred kralja in ga prosi, naj nekako razveljavi Hamanovo zaroto. Ahasver ve, kaj je treba storiti. Ko torej nazadnje napoči dan za pokol Judov, niso umorjeni Judje, ampak tisti,  ki so jim skušali škodovati. Mardohej odredi, naj v spomin na to veliko rešitev vsako leto obhajajo praznik purim. * Po položaju je takoj za kraljem Ahasverjem ter si ‚prizadeva za dobrine ljudstva svojega in govori mir vsemu zarodu njegovemu‘. (Estera 10:3)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

7:4 – Kako bi lahko kralj zaradi pokončanja Judov utrpel ‚škodo‘? Estera je kralju taktno omenila možnost, da bi Jude prodali za sužnje, s tem pa pravzaprav usmerila pozornost na škodo, ki bi jo kralj utrpel, če bi bili pokončani. Z 10.000 talenti srebra, ki jih je obljubil Haman, bi bilo v kraljevi zakladnici precej manj denarja v primerjavi z bogastvom, ki bi si ga kralj lahko pridobil, če bi Haman Jude nameraval prodati za sužnje. Če bi zarota uspela, bi to pomenilo, da bi izgubili tudi kraljico.

7:8 – Zakaj so komorniki Hamanu zagrnili obraz? S tem so najbrž hoteli nakazati njegovo sramoto ali pa skorajšnjo obsodbo. Glede na neki priročnik »so v starodavnosti tistim, ki naj bi bili usmrčeni, včasih pokrili glavo«.

8:17 – Kaj je pomenilo to, da so »mnogi izmed ljudstev dežele [. . .] postali Judje«? Mnogi Perzijci so očitno postali judovski spreobrnjenci, saj je po njihovem mnenju odlok, ki je omogočal protinapad, kazal na to, da je Bog Judom naklonjen. Enako velja za izpolnitev prerokbe v Zaharijevi knjigi. Tam piše: »Deset mož [zgrabi] iz vseh jezikov poganskih narodov, zgrabijo, pravim, rob suknje judovskega moža in poreko: Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« (Zaharija 8:23)

9:10, 15, 16 – Zakaj Judje niso zaplenili imetja svojih sovražnikov, čeprav jim je odlok to dovoljeval? S tem so jasno pokazali, da so se bojevali za to, da bi se rešili, in ne za to, da bi obogateli.

Pouk za nas:

6:6–10. »Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.« (Pregovori 16:18)

7:3, 4. Ali drugim pogumno povemo, da smo Jehovove priče, čeprav bi si s tem morda nakopali preganjanje?

8:3–6. Po zaščito pred sovražniki se lahko in bi se tudi morali obračati na državne in sodne organe.

8:5. Estera je ravnala taktno, ker kralju ni omenila, da je odgovoren za odlok, zaradi katerega naj bi bilo njeno ljudstvo iztrebljeno. Tudi mi bi morali biti taktni, ko pričujemo pomembnim državnim uslužbencem.

9:22. Misliti bi morali tudi na revne med nami. (Galačanom 2:10)

Jehova bo priskrbel ‚olajšavo in rešitev‘

Mardohej posredno omeni, da je Estera postala kraljica zato, ker je bil takšen Božji namen. Ko Judom preti nevarnost, se postijo in molijo za pomoč. Kraljica pride pred kralja nepovabljena, a jo ta vsakič sprejme z naklonjenostjo. Kralj ravno na odločilno noč ne more zatisniti očesa. Res, Esterina knjiga je pripoved o tem, kako Jehova spretno vodi dogodke v prid svojega ljudstva.

Vznemirljivi dogodki, ki se vrstijo v Esterini knjigi, so še zlasti spodbudni za nas, ki živimo v ‚času konca‘. (Daniel 12:4) »V poslednjih dneh« oziroma v sklepnem delu časa konca bo Gog iz Magoga – Satan Hudič – odločno napadel Jehovovo ljudstvo. Skušal bo docela iztrebiti prave častilce. Vendar bo Jehova prav kakor v Esterinih dneh svojim častilcem priskrbel ‚olajšavo in rešitev‘. (Ezekiel 38:16–23; Estera 4:14)

[Slika na strani 10]

Estera in Mardohej pred Ahasverjem

[Podčrtna opomba]