Jehovova beseda je živa

Poudarki prvega dela knjige Psalmov

KATERO bi bilo najustreznejše ime za biblijsko knjigo, ki jo večinoma sestavljajo hvalnice našemu Stvarniku, Bogu Jehovu? Nobeno ime ne bi moglo biti primernejše, kakor Psalmi oziroma Hvalnice. V tej najdaljši biblijski knjigi so prelepe pesmi, ki opevajo Božje čudovite lastnosti in mogočna dela, vsebuje pa tudi številne prerokbe. V mnogih pesmih so pisci izlili to, kar so čutili, ko so bili v stiski. Nastajale so v obdobju kakih tisoč let – od dni preroka Mojzesa do časa po vrnitvi iz pregnanstva. Pisali so jih Mojzes, kralj David in drugi. Knjigo je najverjetneje uredil oziroma ji dal končno obliko duhovnik Ezra.

Knjigo Psalmov že od nekdaj delijo v pet pesniških zbirk oziroma delov: 1) 1.–41. psalm, 2) 42.–72. psalm, 3) 73.–89. psalm, 4) 90.–106. psalm in 5) 107.–150. psalm. V tem članku bomo obravnavali prvo zbirko pesmi. Vse psalme iz tega dela, razen treh, naj bi spesnil David, kralj staroveškega Izraela. To, kdo je napisal 1., 10. in 33. psalm, ni znano.

‚BOG MOJ JE MOJE ZAVETJE‘

(Psalm 1:1–24:10)

Prvi psalm proglaša za srečnega tistega človeka, ki ga veseli Jehovova postava, drugi pa takoj preide na temo o Kraljestvu. * To skupino psalmov sestavljajo predvsem goreče prošnje k Bogu. V 3.–5., 7., 12., 13. in 17. psalmu so na primer izražene prošnje za rešitev pred sovražniki. V 8. psalmu pa je poudarjena Jehovova veličina v nasprotju s človekovo majhnostjo.

David opiše Jehova kot Boga, ki ščiti svoje ljudstvo, ko zapoje: ‚Bog mogočni moj je zavetje moje, kamor pribegam.‘ (Psalm 18:2) V 19. psalmu poveličuje Jehova kot Stvarnika in Postavodajalca, v 20. ga slavi kot Rešitelja, v 21. pa kot Rešitelja maziljenega Kralja. V 23. psalmu ga prikaže kot Velikega pastirja, v 24. pa kot slavnega Kralja.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:1, 2 – Katere »prazne reči« si izmišljajo narodi? »Prazne reči« so stalna prizadevanja človeških vlad, da bi ohranile svojo oblast. Prazna so zato, ker je njihov namen obsojen na propad. Ali lahko narodi zares pričakujejo, da bodo uspeli, ko pa so se postavili »zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega«?

2:7 – Kaj je Jehovov »sklep«? Ta sklep je zaveza za Kraljestvo, ki jo je Jehova sklenil s svojim dragim Sinom, Jezusom Kristusom. (Luka 22:28, 29)

2:12 – Kako lahko vladarji narodov ‚poljubijo Sina‘? V biblijskih časih je bil poljub izraz prijateljstva in zvestobe. S poljubom so izrekli dobrodošlico gostom. Jehova zapoveduje zemeljskim kraljem, naj poljubijo Sina v tem smislu, da mu izrečejo dobrodošlico kot mesijanskemu kralju.

 3:nadpis – Zakaj imajo nekateri psalmi nadpis? Iz nadpisa včasih izvemo, kdo je bil pisec, včasih (kot to velja za 3. psalm) pa izvemo tudi določene podrobnosti o okoliščinah, v katerih je psalm nastal. V nadpisu je lahko pojasnjen tudi namen določene pesmi ali to, kako naj bi jo izvajali (4. in 5. psalm), ter glasbeni napotki (6. psalm).

3:2 – Kaj je »Sela«, ki se pojavlja v nekaterih prevodih? Prevladuje mnenje, da ta izraz označuje premor za tiho poglobljeno premišljevanje, bodisi pri samem petju bodisi pri petju ob spremljavi instrumentalne glasbe. Premor je bil namenjen temu, da se je poudarila pravkar izražena misel ali čustvo. Pri javnem branju te besede ni treba prebrati naglas.

11:3, SSP – Kateri temelji so razrušeni? To so temelji, na katerih sloni človeška družba – zakon, red in pravica. Kadar se ti porušijo, zavladajo v družbi nemiri in pravice ni več. V takšnih razmerah mora ‚pravični‘ popolnoma zaupati v Boga. (Psalm 11:4–7)

21:3 – Kaj označuje »venec [krona, NW] iz zlata čistega«? V besedilu ni omenjeno, ali se je to nanašalo na dobesedno ali na simbolično krono oziroma dodatno slavo, ki so jo Davidu prinesle njegove številne zmage. Vsekakor pa ta vrstica preroško kaže na kraljevsko krono, ki jo je leta 1914 Jehova nadel Jezusu. Dejstvo, da je narejena iz zlata, nakazuje, da je vladanje tega vladarja najboljše.

22:1, 2 – Zakaj je morda David menil, da ga je Jehova zapustil? David je bil zaradi sovražnikov pod tako hudim pritiskom, da je postalo njegovo ‚srce podobno vosku, tajalo se v osrčju njegovem‘. (Psalm 22:14) Morda se mu je zdelo, da ga je Jehova zapustil. Podobno se je počutil Jezus, ko so ga pribili na kol. (Matej 27:46) David se je na brezupne okoliščine odzval povsem človeško, kot se to vidi iz njegovih besed. Toda iz molitve, zapisane v Psalmu 22:16–21, je očitno, da ni izgubil vere v Boga.

Pouk za nas:

1:1. V družbo tistih, ki ne ljubijo Jehova, ne bi smeli zahajati. (1. Korinčanom 15:33)

1:2. Ne smemo dovoliti, da bi minil dan, ne da bi razmišljali o duhovnih stvareh. (Matej 4:4)

4:5, SSP [4:4, AC]. Kadar smo jezni ali besni, je modro, da zelo pazimo na svoj jezik, da ne bi izrekli česa, kar bi pozneje obžalovali. (Efežanom 4:26)

4:5. Naše duhovne žrtve so »daritve pravičnosti« samo, če jih darujemo iz pravih vzgibov in se vedemo v skladu z Jehovovimi merili.

6:5. Kateri bi lahko bil boljši razlog za to, da si želimo živeti? (Psalm 115:17)

9:12. Jehova vidi prelito kri in kaznuje tistega, ki jo je prelil, obenem pa »vpitja trpinov« ne pozabi.

15:2, 3; 24:3–5. Pravi častilci morajo govoriti resnico in se varovati krivega priseganja in obrekovanja.

 15:4. Kadar kaj obljubimo, bi morali storiti vse, kar je v naši moči, da bi svojo obljubo izpolnili, četudi je to zelo težko. To pa seveda ne velja, če je bila naša obljuba nesvetopisemska.

15:5, SSP. Jehovovi častilci moramo paziti, da z denarjem prav ravnamo.

17:14, 15. ‚Ljudje tega sveta‘ se posvečajo temu, da bi si zagotovili dobro življenje, vzgojili otroke in za seboj pustili dediščino. David pa si je v življenju predvsem želel ustvariti dobro ime pri Bogu Jehovu, da bi lahko »gledal [njegovo] obličje« oziroma čutil njegovo naklonjenost. Ko se je ‚zbudil‘ oziroma postal pozoren na Jehovove obljube in zagotovila, se je počutil, kakor bi se ‚sitil z njegovo podobo‘ oziroma se je veselil Jehovove bližine. Ali naj ne bi kakor David obrnili svoje srce k duhovnim zakladom?

19:1–6. Če stvarstvo, ki ne more govoriti ne razmišljati, slavi Jehova, ali ne bi to še veliko bolj morali delati mi, ki smo ustvarjeni z zmožnostjo razmišljanja, govorjenja in čaščenja? (Razodetje 4:11)

19:7–11. Kako dobre so za nas vse Jehovove zapovedi!

19:12, 13, NW. Prestopanje Božjega zakona in prevzetno ravnanje sta greha, ki se ju moramo varovati.

19:14. Pazili naj ne bi le na to, kaj delamo, temveč tudi na to, kaj govorimo in razmišljamo.

»ZARADI MOJE ZNAČAJNOSTI ME PODPIRAŠ«

(Psalm 25:1–41:13)

David v prvih dveh psalmih iz te skupine izraža res iskreno željo in trdno odločenost, da ostane značajen. »Jaz pa bom hodil v svoji nedolžnosti [značajnosti, NW],« poje. (Psalm 26:11, SSP) V svoji molitvi, v kateri prosi za odpuščanje grehov, priznava: »Ko sem molčal, so perele kosti moje vsled stoka mojega po cele dneve.« (Psalm 32:3) Tistim, ki so Jehovu zvestovdani, pa zagotavlja naslednje: »Oči GOSPODOVE pazijo na pravične in ušesa njegova na njih vpitje.« (Psalm 34:15)

Nasveti iz 37. psalma so morali biti za Izraelce resnično neprecenljivi, in enako dragoceni so nam, ki živimo v »zadnjih dneh« te stvarnosti. (2. Timoteju 3:1–5) Prerokba iz Psalma 40:7, 8, ki se nanaša na Jezusa Kristusa, se glasi: »Glej, jaz grem – v zvitku knjige je pisano o meni; veselje mi je delati voljo tvojo, Bog moj, in postava tvoja je v mojem srcu.« V zadnjem psalmu iz te zbirke David prosi Jehova za pomoč, ki jo je potreboval v viharnih letih po svojem grehu z Batsebo. Sam poje: »Zaradi moje značajnosti me podpiraš.« (Psalm 41:12, NW)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

26:6 – Kako lahko, kakor je nekoč David, simbolično rečeno hodimo okoli Jehovovega oltarja? Oltar predstavlja voljo Jehova, da za odkup človeštva sprejme žrtev Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 8:5; 10:5–10) Okoli Jehovovega oltarja hodimo tako, da v to žrtev verujemo.

29:3–9 – Kaj je mišljeno s primerjavo, da je Jehovov glas kakor neurje, ki povsod, kjer divja, nažene strah v kosti? Preprosto tole: Jehova je strašno močan!

31:23 – Katero preobilno povračilo dobi človek, ki je ošaben? Tukaj omenjeno povračilo je kazen. Pravičen človek dobi povračilo za nenamerne napake v obliki Jehovovega discipliniranja. Ošaben človek pa zato, ker se noče odvrniti od svojega napačnega ravnanja, prejme preobilno povračilo: hudo kazen. (Pregovori 11:31; 1. Petrovo 4:18)

 33:6 – Kaj je ‚dih‘ oziroma duh Jehovovih ust? Ta dih je dejavna sila ali sveti duh, s katero je Jehova ustvaril fizična nebesa. (1. Mojzesova 1:1, 2) Dih njegovih ust je imenovan zato, ker lahko s to močjo deluje na daljavo.

35:19 – Kaj je David mislil s prošnjo, naj Bog ne dovoli, da bi tisti, ki ga sovražijo, mežikali z očesom? Če bi Davidovi sovražniki mežikali z očesom, bi to pomenilo, da so zadovoljni, ker so jim zlobni načrti, ki so jih kovali proti njemu, uspeli. David je prosil, naj se to ne zgodi.

Pouk za nas:

26:4, NW. Modro je, da se ne družimo z ljudmi v internetnih klepetalnicah, ki skrivajo svojo identiteto, s tistimi, ki se v šoli ali na delovnem mestu iz prikritih namenov pretvarjajo, da so naši prijatelji, z odpadniki, ki si nadevajo videz iskrenosti, in s tistimi, ki živijo dvojno življenje.

26:7, 12; 35:18; 40:9. Jehova moramo javno hvaliti na krščanskih zborih.

26:8; 27:4. Ali z veseljem prihajamo na krščanske shode?

26:11, NW. David je bil odločen, da ohrani svojo značajnost, vendar je tudi prosil za odkup svojih grehov. Da, čeprav smo nepopolni, smo lahko značajni.

29:10, NW. Besede, da Jehova sedi nad »potopom« oziroma nad vodami, ki so se ob potopu zlile na zemljo, nakazujejo, da Jehova svojo moč popolnoma nadzoruje.

30:5. Glavna Jehovova lastnost ni jeza, temveč ljubezen.

32:9. Jehova noče, da smo kakor mula ali osel, ki uboga samo, če ima uzdo ali če se ga ošvrkne z bičem. Želi, da ga z veseljem ubogamo zato, ker razumemo njegovo voljo.

33:17–19. Rešitve ne more prinesti nobena človeška ureditev, pa naj je še tako močna. Zaupati moramo Jehovu in njegovi kraljestveni ureditvi.

34:10. Kako izredno zagotovilo je to za tiste, ki dajejo delo v prid Kraljestva na prvo mesto v svojem življenju!

39:1, 2. Ko hudobni skušajo izvedeti kaj, s čimer bi lahko škodovali našim sovernikom, ravnamo modro, če ‚z uzdo čuvamo svoja usta‘ in smo tiho.

40:1, 2. Če upamo v Jehova, nam to lahko pomaga, da se spoprimemo s potrtostjo in zlezemo »iz jame pogube, iz kaluže«.

40:5, 12. Če bomo pred očmi vedno imeli blagoslove, ki jih je ‚preveliko, da bi jih našteli‘, nas ne bodo potrle niti nesreče niti lastne slabosti, četudi bi jih bilo zelo veliko.

»Slava Jehovu«

Kako zelo nas 41 psalmov iz prve zbirke potolaži in spodbudi! Ta del Božje Besede, ki ima močan vpliv, nam je lahko v preizkušnjah ali takrat, ko nas teži vest, vir moči in spodbud. (Hebrejcem 4:12) V teh psalmih lahko najdemo zanesljive napotke za življenje. Znova in znova nam zagotavljajo, da nas Jehova ne bo zapustil niti takrat, ko se bomo znašli v najtežavnejših razmerah.

Ta prva zbirka psalmov se sklene z besedami: »Slava GOSPODU [Jehovu, NW], Bogu Izraelovemu, od vekomaj do vekomaj. Amen in Amen!« (Psalm 41:13) Ali nismo po pregledovanju prvega dela knjige Psalmov spodbujeni, da slavimo oziroma hvalimo Jehova?

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Če neživo stvarstvo slavi Jehova, koliko bolj naj bi to delali mi!

[Slika na strani 17]

David je sestavil večino od prvih 41 psalmov

[Slika na strani 18]

Ali veste, v katerem psalmu je Jehova opisan kot Veliki pastir?

[Slika na strani 20]

Naj ne mine dan, ne da bi se posvetili duhovnim stvarem

[Navedba vira slike na strani 17]

Zvezde: Courtesy United States Naval Observatory

[Navedba vira slike na strani 19]

Zvezde na straneh 18 in 19: Courtesy United States Naval Observatory

[Navedba vira slike na strani 20]

Zvezde: Courtesy United States Naval Observatory