Jehovova beseda je živa

Poudarki Izaijeve knjige – I

»KOGA naj pošljem? in kdo nam pojde?« Na to povabilo Boga Jehova se Izaija, Amozov sin, odzove z besedami: »Glej, jaz; pošlji me!« (Izaija 1:1; 6:8) Takrat Izaija uradno postane prerok. Vse, kar je Izaija kot prerok naredil in izrekel, je zapisano v biblijski knjigi, ki nosi njegovo ime.

Izaijeva knjiga, ki jo je napisal prerok sam, zajema obdobje 46 let, od približno leta 778 pr. n. št. pa do nekaj po letu 732 pr. n. št. Knjiga sicer vsebuje razglase zoper Judo, Izrael in okoliške narode, vendar njena osrednja tema ni obsodba, temveč rešitev, za katero bo poskrbel Bog Jehova. (Izaija 25:9) Sámo ime Izaija pravzaprav pomeni »Odrešenje je Jehovovo.« V tem članku bomo obravnavali najpomembnejše misli iz Izaija 1:1–35:10.

‚OSTANEK SE BO VRNIL‘

(Izaija 1:1–12:6)

V Bibliji ne piše, ali je Izaija preroško sporočilo, zapisano v prvih petih poglavjih Izaijeve knjige, prejel, preden je bil imenovan za preroka ali zatem. (Izaija 6:6–9) Jasno pa je, da sta Judovo in Jeruzalem »od stopala do temena« duhovno bolna. (Izaija 1:6) Bohoti se malikovalstvo. Voditelji so pokvarjeni. Ženske so vse bolj ošabne. Ljudstvo pravemu Bogu ne služi tako, kakor je to Njemu všeč. Izaiju je naročeno, naj gre ter znova in znova govori tistim, ki nič, kar je povezano z Bogom, ne razumejo niti ne želijo razumeti.

Judovemu grozi, da ga bodo napadle združene sile Izraela in Sirije. Jehova Judom zagotovi, da sirsko-izraelsko zavezništvo ne bo obrodilo uspeha, pri čemer »za znamenja in predpodobe« uporabi Izaija in njegove otroke. (Izaija 8:18) Vendar pa bo trajen mir uvedla edinole vladavina ‚Kneza miru‘. (Izaija 9:6, 7) Jehova bo na odgovornost poklical tudi Asirijo, narod, ki ga uporablja za ‚šibo svoje jeze‘. Juda bo nazadnje odšel v ujetništvo, toda ‚ostanek se bo vrnil‘ (NW). (Izaija 10:5, 21, 22) Resnična pravica pa bo zavladala šele pod vladavino simbolične ‚mladike, ki bo pognala iz obsekanega Jesejevega debla‘. (Izaija 11:1)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:8, 9 – Kako hči sionska ‚ostane zapuščena kakor koča v vinogradu, kakor hišica na kumarišču‘? To pomeni, da bo Jeruzalem med vdorom Asircev videti izredno ranljiv, kakor preprosta koča v vinogradu ali pa hišica na kumaričnem polju, ki jo je zlahka podreti. Vendar mestu na pomoč priskoči Jehova in tako ne dovoli, da bi postalo kakor Sodoma in Gomora.

1:18 – Kaj je mišljeno z besedami: »Pridite vendar, in razložimo si pravdo svojo«? To  ni povabilo, da bi se obe strani pogovarjali med seboj in z izmenjavo mnenj dosegli sporazum. Ne, vrstica se nanaša na sklic sodišča za dosego pravice, na katerem pravični sodnik, Jehova, Izraelcem da priložnost, da se spremenijo in očistijo.

6:8a – Zakaj se v prvem vprašanju pojavlja samo ena oseba, v drugem pa več? Vprašanje »Koga naj pošljem?« je postavil Bog Jehova. Vprašanje »Kdo nam pojde?« pa kaže na to, da je bil poleg Jehova še nekdo drug. To je seveda njegov »edinorojeni sin«. (Janez 1:14; 3:16)

6:11 – Kaj je Izaija hotel reči, ko je vprašal: »Doklej, Gospod?« Izaija ni spraševal, kako dolgo bo moral ravnodušnemu ljudstvu prinašati Jehovovo sporočilo. Hotel je vedeti, kako dolgo bo to ljudstvo s svojo duhovno boleznijo še sramotilo Božje ime.

7:3, 4 – Zakaj je Jehova hudobnemu kralju Ahazu naklonil rešitev? Sirski in izraelski kralj sta načrtovala, da bosta judovskega kralja Ahaza pahnila s prestola in na njegovo mesto postavila marionetnega vladarja, Tabeelovega sina, ki ni bil Davidov potomec. S to spletko je hotel Satan pretrgati kraljestveno zavezo, ki jo je Bog sklenil z Davidom. Jehova je Ahazu naklonil rešitev, zato da bi ohranil rodovno linijo, po kateri je prišel obljubljeni »Knez miru«. (Izaija 9:6)

7:8 – Kako je bil Efraim v 65 letih »zrušen«? »V dneh Pekaha, kralja Izraelovega,« torej kmalu zatem ko je Izaija izrekel to prerokbo, so prebivalce desetrodovnega kraljestva začeli pošiljati v pregnanstvo, v deželo pa naseljevati tujce. (2. kraljev 15:29) To se je nadaljevalo še dolgo, vse do dni asirskega kralja Esarhadona, sina in naslednika kralja Senaheriba. (2. kraljev 17:6; Ezra 4:1, 2; Izaija 37:37, 38) Čisto mogoče je, da je obdobje, v katerem so Asirci ljudi neprekinjeno preseljevali iz Samarije in vanjo, trajalo 65 let, kot je omenjeno v Izaiju 7:8.

11:1, 10 – Kako je lahko Jezus Kristus ‚mladika, ki je pognala iz obsekanega debla Jesejevega,‘ in hkrati tudi »Jesejeva korenina«? (Rimljanom 15:12) Jezus je po človeški rodovni liniji prišel iz »obsekanega debla Jesejevega«. Bil je potomec Jeseja po njegovem sinu Davidu. (Matej 1:1–6; Luka 3:23–32) Toda ko Jezus prejme svojo kraljevsko oblast, to vpliva na njegovo povezavo s predniki. Jezusu je dana moč in oblast, da poslušnemu človeštvu omogoči večno življenje na zemlji. Na temelju tega postane njihov »Oče večnosti«. (Izaija 9:6) Zato je hkrati »korenina« svojih prednikov, tudi Jeseja.

Pouk za nas:

1:3. Če nočemo živeti tako, kakor od nas pričakuje naš Stvarnik, pomeni, da vemo manj kakor vol ali osel. Po drugi strani pa se, če cenimo vse, kar Jehova dela za nas, ne bomo vedli nepremišljeno in ga zapustili.

1:11–13. Hinavski verski obredi in formalne molitve Jehova utrujajo. Naše molitve bi  morale izvirati iz pravih nagibov srca. Isto velja za naša dela.

1:25–27; 2:2; 4:2, 3. Suženjstvo in opustošenje Judovega se je končalo, ko se je skesani preostanek vrnil v Jeruzalem in obnovil pravo čaščenje. Jehova je s skesanimi prestopniki usmiljen.

2:2–4. S tem da goreče oznanjujemo Kraljestvo in pridobivamo učence, pomagamo posameznikom iz mnogih narodov, da se učijo o miru in si prizadevajo biti v miru med seboj.

4:4. Jehova bo odstranil oziroma opral moralno umazanijo in krivdo za kri.

5:11–13. Posameznik s tem, da se ne nadzoruje in ni zmeren pri izbiri sprostitve, pokaže, da noče ravnati skladno s spoznanjem. (Rimljanom 13:13)

5:21–23. Krščanski starešine oziroma nadzorniki morajo paziti, da ne bi bili »modri v svojih očeh«. Morajo biti tudi zmerni v »pitju vina« in ne smejo biti pristranski.

11:3a. Jezus je s svojim zgledom in nauki pokazal, da strah pred Jehovom prinaša veselje.

JEHOVA »SE USMILI JAKOBA«

(Izaija 13:1–35:10)

V poglavjih 13 do 23 so zapisani razglasi zoper narode. Vendar se bo Jehova ‚Jakoba usmilil‘, tako da bo vsem Izraelovim rodovom dovolil, da se vrnejo domov. (Izaija 14:1) V poglavjih 24 do 27 je poleg sporočila o tem, da bo Judovo opustošeno, zapisana tudi obljuba o obnovi. Jehova izraža svojo jezo nad ‚pijanci v Efraimu [v Izraelu]‘, ker sklepajo zavezništvo s Sirijo, in nad ‚duhovniki in preroki‘ na Judovem, ker si prizadevajo za zavezništvo z Asirijo. (Izaija 28:1, 7) Gorje je razglašeno tudi nad ‚Arielom [Jeruzalemom]‘, ker se po zaščito obrača na Egipt. (Izaija 29:1; 30:1, 2) Vseeno pa je za posameznike, ki verujejo v Jehova, napovedana rešitev.

Jehova bo ‚goro Sion‘ varoval kakor ‚levič, ki rjove pri svojem plenu‘. (Izaija 31:4) Omenjena je tudi obljuba: »Glej, v pravičnosti bo kraljeval kralj.« (Izaija 32:1) Čeprav »poslanci miru« zaradi tega, ker Asirija Judovo ogroža, bridko jokajo, Jehova obljublja, da bo njegovo ljudstvo ozdravljeno, da mu »bo odpuščena krivica«. (Izaija 33:7, 22–24) »Goreča je jeza GOSPODOVA zoper vse narode in srditost zoper vso njih vojsko.« (Izaija 34:2) Judovo ne bo ostalo opustošeno. »Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela kakor roža.« (Izaija 35:1)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

13:17 – V katerem smislu Medijci niso čislali srebra in se niso radovali zlata? Medijci in Perzijci so bolj cenili slavo, ki so je bili deležni, ko so podjarmili kak narod, kakor pa vojni plen. Tako je bilo tudi s Cirom, ki je pregnancem ob njihovem povratku v domovino dal zlate in srebrne posode iz Jehovovega templja, ki ga je Nebukadnezar oplenil.

14:1, 2, SSP – Kako si je Jehovov narod ‚podjarmil svoje osvajalce‘ in kako je ‚gospodoval svojim zatiralcem‘? To se je izpolnilo na posameznikih, kot so bili denimo Daniel, ki je pod Medijci in Perzijci imel v Babilonu pomemben vladni položaj, Estera, ki je postala perzijska kraljica, in Mardohej, ki je bil ministrski predsednik perzijskega imperija.

 20:2–5 – Ali je Izaija v resnici tri leta hodil naokoli povsem slečen? Izaija si je verjetno slekel samo svoja vrhnja oblačila. Hebrejska beseda, prevedena s »slečen«, se lahko nanaša tudi na posameznika, ki je oblečen samo delno ali pomanjkljivo. (2. Samuelova 6:14, 20)

21:1 – Katera pokrajina se imenuje ‚morska puščava‘? Čeprav Babilon še zdaleč ni ležal zraven kakega morja, je vseeno opisan s tem izrazom. To pa zato, ker so narasle vode Evfrata in Tigrisa pokrajino vsako leto poplavile in je nastalo močvirno »morje«.

24:13–16 – Kako naj bi Judje postali »med ljudstvi, kakor ko se otresajo oljke, kakor ob paberkovanju, ko je trgatev končana«? Prav kakor po žetvi na drevesu ali trti ostane le nekaj plodov, bo tudi uničenje Jeruzalema in Judovega preživelo le malo ljudi. Ne glede na to, kam bodo preživeli odpeljani, bodisi v ‚jutrove kraje [Babilon na vzhodu]‘ ali pa na ‚otoke [Sredozemskega morja]‘, bodo poveličevali Jehova.

24:21 – Kdo so ‚vojska višave‘ in ‚pozemeljski kralji‘? ‚Vojska višave‘ bi se prav lahko nanašala na hudobne duhovne sile. ‚Pozemeljski kralji‘ pa so potemtakem voditelji na zemlji, na katere demoni močno vplivajo. (1. Janezovo 5:19)

25:7 – Kaj je »zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in tisti zastor, ki je razprostrt čez vse narode«? Ta primerjava usmeri pozornost na dva velika sovražnika človeštva – na greh in smrt.

Pouk za nas:

13:20–22; 14:22, 23; 21:1–9. Jehovove preroške besede se vedno izpolnijo, tako kakor so se v zvezi z Babilonom.

17:7, 8. Čeprav večina Izraelcev ni poslušala, so se nekateri posamezniki obrnili k Jehovu. Podobno se nekateri v tako imenovanem krščanstvu odzovejo na kraljestveno sporočilo.

28:1–6. Izrael bo padel v roke Asircem, toda Jehova bo poskrbel za to, da bodo zvesti posamezniki preživeli. Jehova kljub svojim obsodbam pravičnih ne pusti brez upanja.

28:23–29. Jehova naravna iskrene posameznike na pravo pot tako, da upošteva njihove potrebe in okoliščine.

30:15, SSP. Da nas bo Jehova rešil, moramo kazati vero, s tem da smo »mirni« oziroma ne pričakujemo, da bomo rešeni po človeških načrtih. S tem da smo »v mirovanju« oziroma da nas ni strah, pa tudi pokažemo zaupanje v to, da nas je Jehova zmožen zaščititi.

30:20, 21. ‚Tvoji učitelji‘ je dobesedni prevod izvirne hebrejščine. Vendar je pisec na tem mestu množinsko obliko uporabil kot znak spoštovanja, zato se ta besedna zveza nanaša na Velikega Učitelja, Boga Jehova, ne pa na človeške učitelje. Če upoštevamo to, kar Jehova govori po svoji navdihnjeni Besedi, Bibliji, in po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘, potem ga ‚vidimo‘ in ‚slišimo‘ njegov glas rešitve. (Matej 24:45)

Izaijevo prerokovanje nam krepi zaupanje v Božjo Besedo

Kako zelo hvaležni smo lahko za to, kar nam Bog sporoča po Izaijevi knjigi! Prerokbe, ki so se že izpolnile, krepijo naše zaupanje, da se ‚beseda, ki prihaja iz Jehovovih ust, ne bo povrnila k njemu prazna‘. (Izaija 55:11)

Kako pa je z mesijanskimi prerokbami, kot sta denimo tisti v Izaiju 9:7 in 11:1–5, 10? Ali nam ne okrepijo vere v vse, kar je Jehova pripravil za našo rešitev? V knjigi so navedene tudi prerokbe, ki se izpolnjujejo predvsem danes ali pa se bodo šele v prihodnosti. (Izaija 2:2–4; 11:6–9; 25:6–8; 32:1, 2) Prav zares, Izaijeva knjiga je samo še en dokaz več, da je ‚Božja beseda živa‘! (Hebrejcem 4:12)

[Slika na strani 8]

Izaija in njegovi otroci so bili za »znamenja in predpodobe v Izraelu«

[Slika na straneh 8, 9]

Jeruzalem naj bi postal »kakor koča v vinogradu«

[Slika na strani 10]

Kako se ljudem iz različnih narodov pomaga, da »pokujejo meče svoje v lemeže«?