Ali imate neumrljivo dušo?

Ali smo narejeni zgolj iz mesa in krvi? Ali pa smo kaj več kot samo skupek elementov, iz katerih smo narejeni? Ali smo danes tukaj, jutri pa nas več ne bo? Ali kakšen nevidni del znotraj nas po smrti živi še naprej?

VEČINA svetovnih ver uči številne begajoče in težko razumljive nauke o onostranstvu. Kljub temu pa imajo vsi ti nauki eno skupno zamisel: Nekaj znotraj posameznika je nesmrtno in po smrti živi naprej. Veliko ljudi verjame, da je tisto »nekaj« duša. Kaj pa verjamete vi? Ali smo res sestavljeni iz dveh delov – iz snovnega telesa in duše? Kaj je duša? Ali imamo ljudje neumrljivo dušo? Zares je zelo pomembno, da poznamo resnico o tem, kaj smo!

‚Človek je postal živa duša‘

Ali je »duša« del človeka, ki se ob smrti loči od telesa in živi naprej? V Holman Illustrated Bible Dictionary piše, da je »duša pogosto poenačena s celim človekom«. V Prvi Mojzesovi knjigi 2:7 je denimo zapisano: »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« Prvi človek, Adam, je bil duša.

To, da beseda »duša« lahko pomeni celega človeka, podpirajo še drugi svetopisemski stavki. Biblija na primer govori o duši, ki opravlja delo. (3. Mojzesova 23:30) Za dušo tudi pravi, da se česa naveliča, jo kdo žali, da dremlje, jo obhaja strah in da je potrta. (Sodniki 16:16, SSP; Job 19:2; Psalm 118:28, Wolfova Biblija, [119:28, AC]; Apostolska dela 2:43; 1. Tesaloničanom 5:14) Pismo Rimljanom 13:1 o človeku govori kot o duši, ko pravi: »Vsaka duša naj bo podrejena višjim oblastem.« In v Prvem Petrovem pismu 3:20 lahko beremo: »V Noetovih dneh [. . .] se je nekaj ljudi, namreč osem duš, po vodi rešilo na varno.« V teh svetopisemskih stavkih  nič ne nakazuje, da je duša neko nematerialno bistvo, ki po smrti živi naprej.

Kako pa je z živalmi in rastlinami? Ali so tudi duše? Razmislite o tem, kako Biblija opisuje ustvaritev živali. »Naj v vodah zamrgoli obilo živih duš,« je zapovedal Bog. Naslednji stvarjenjski dan pa je rekel: »Naj zemlja rodi žive duše po njihovih vrstah, domače živali, divje živali zemlje in druge živali po njihovih vrstah.« (1. Mojzesova 1:20, 24, NW) Torej so vsa živa stvarjenja, pa naj gre za ljudi ali za živali, duše. Rastline pa glede na Sveto pismo niso duše.

Beseda »duša« se rabi še v enem pomenu. V Jobu 33:22 beremo: »Duša njegova se bliža jami in življenje njegovo pogubnikom.« Tukaj sta izraza »duša« in »življenje« uporabljena kot sopomenki, ena podrobneje pojasni pomen druge. »Duša« se torej lahko nanaša tudi na življenje človeka kot žive duše. Zato je v Svetem pismu za ljudi, ki so Jezusu Kristusu hoteli vzeti življenje, rečeno, da so mu »stregli po duši«. (Matej 2:20, pdč. op.) Biblija zanj še pravi: ‚Sin človekov je prišel, da dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge.‘ (Matej 20:28)

Biblijska definicija »duše« je preprosta in dosledna. Beseda se lahko nanaša na človeka ali na žival, pa tudi na samo življenje nekega bitja kot žive duše. Takšno razumevanje pa se, kot bomo videli v nadaljevanju, ujema s tem, kar Biblija pravi, da se z dušo zgodi ob smrti.

»Duša, ki greši, umrje«

V Bibliji piše: »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4) Obupani Elija je zase prosil Boga, naj ‚vzame dušo njegovo‘. (1. kraljev 19:4) Podobno je tudi Jona »želel [. . .] smrti duši svoji«. (Jona 4:8) Da, duša umre, ko umre človek; ni neumrljiva. Človek je torej duša in če rečemo, da je nekdo umrl, pravzaprav rečemo, da je umrla njegova duša.

Toda, kaj pomenijo biblijske vrstice, ki opisujejo, da je duša odšla in da se je vrnila? Glede tega, kaj se je zgodilo z Rahelo, ko je rodila sina, v Bibliji piše: »Ko je njena duša že odhajala, kajti umirala je, ga je imenovala Ben Oni. Njegov oče pa mu je dal ime Benjamin.« (1. Mojzesova 35:18, SSP) In glede vstajenja vdovinega sina v Prvi knjigi kraljev 17:22 piše: »In GOSPOD je uslišal glas  Elijev[, ko je molil], in duša dečkova se je povrnila vanj, in je oživel.« Ali ta dva odlomka nakazujeta, da je duša neki neviden, nesnoven del, ki lahko odide iz telesa ali se ponovno vrne vanj?

Ne smemo pozabiti, da je eden od pomenov besede »duša« tudi »življenje«. Zato stavek, da je Rahelina duša odhajala, pomeni, da je odhajalo njeno življenje. Pravzaprav je besedna zveza ‚njena duša je odhajala‘ v nekaterih Biblijah prevedena z ‚je umirala‘ (Wolfova Bibilija) in »njeno življenje je ugašalo« (Knox). Podobno se je tudi v vdovinega sina vrnilo življenje. (1. kraljev 17:23)

Kaj človek je

Jasno je torej, da Biblija pojasnjuje, kaj človek je. Človek nima duše, človek je duša. Zaradi tega, kar človek je, je vsak up, da bi mrtvi še kdaj živeli, odvisen od vstajenja – od tega ali bodo obujeni. Sveto pismo obljublja: »Ne čudite se temu, kajti prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali [Jezusov] glas in prišli ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje obsodbe.« (Janez 5:28, 29) Ta zanesljiva obljuba o vstajenju – ne pa nauk o neumrljivi duši – je temelj za resnično upanje, ki ga lahko imamo glede tistih, ki so umrli.

Kako pomembno je torej, da točno spoznamo, kaj vstajenje je in kaj pomeni za človeštvo! Življenjsko pomembno je tudi spoznanje o Bogu in Kristusu, saj je Jezus v molitvi dejal: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Jehovove priče na vašem področju vam bodo z veseljem pomagali pri raziskovanju Biblije, da si boste tako lahko povečali spoznanje o Bogu, njegovem Sinu in Božjih obljubah. Vabimo vas, da poiščete Priče oziroma da pišete izdajateljem te revije.

[Slike na strani 4]

Vsi so duše

[Vir slike]

Kozel: CNPC—Centro Nacional de Pesquisa de Caprinos (Sobral, CE, Brasil)