‚Vaš Oče je usmiljen‘
‚Vaš Oče je usmiljen‘
»Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče.« (LUKA 6:36)
1., 2. Kako se iz tega, kar je Jezus rekel pismoukom, farizejem in svojim sledilcem, vidi, da je usmiljenje zaželena lastnost?
POSTAVA, ki jo je Bog dal po Mojzesu, je vsebovala kakih 600 zakonov in predpisov. Čeprav je Jehova od Izraelcev pričakoval, da po njih ravnajo, pa je bila ena od glavnih zahtev tudi ta, da so usmiljeni. Upoštevajmo, kaj je Jezus rekel farizejem, ki niso bili takšni. Dvakrat jih je za to ostro pokaral in jih opozoril, da je Bog izrecno rekel: »Usmiljenje hočem, in ne žrtve.« (Matej 9:10–13; 12:1–7; Ozea 6:6) Jezus je proti koncu svojega služenja na zemlji rekel: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, zanemarjate pa to, kar je v Postavi pomembnejše, namreč pravico, usmiljenje in zvestobo.« (Matej 23:23)
2 Jezusu je bilo usmiljenje nesporno zelo pomembno. Svojim sledilcem je naročil: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče.« (Luka 6:36) Toda da bi lahko glede tega ‚posnemali Boga‘, moramo vedeti, kaj je pravo usmiljenje. (Efežanom 5:1) Poleg tega nas bo to, da bomo videli, koliko dobrega prinese usmiljenje, spodbudilo, da bomo to lastnost v življenju še bolj kazali.
Usmiljenje do tistih, ki so v stiski
3. Zakaj bi morali odgovor na to, kaj je pravo usmiljenje, iskati pri Jehovu?
3 Psalmist je pel: »Milosten in usmiljen je GOSPOD, počasen v jezo in velik v milosti; dobrotljiv je GOSPOD vsem in usmiljenje njegovo gre čez vsa dela njegova.« (Psalm 145:8, 9) Jehova je »Oče najgloblje usmiljenosti in Bog vse tolažbe«. (2. Korinčanom 1:3) Kdor je usmiljen, ravna z drugimi sočutno. Usmiljenje je ena glavnih značilnosti Božje osebnosti. Pravzaprav lahko iz Božjega zgleda in smernic spoznamo, kaj je pravo usmiljenje.
4. Kaj se o usmiljenju naučimo iz Izaija 49:15?
4 V Izaiju 49:15 so zapisane naslednje Jehovove besede: »More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega?« Boga Jehova k usmiljenju vzgibava toplo čustvo, ki je podobno temu, kar navadno čuti doječa mati do svojega otroka. Dojenček je morda lačen ali potrebuje kaj drugega. Mati mu iz sočutja in naklonjenosti, ki ju čuti do njega, dá to, kar potrebuje. Enaka čustva prevevajo Jehova do tistih, ki jim izkazuje usmiljenje.
5. Kako je Jehova pri ravnanju z Izraelci pokazal, da je »bogat v usmiljenju«?
5 Vendar je sočustvovati z nekom v stiski eno, povsem nekaj drugega pa je dovoliti, da nas to čustvo navede k temu, da ukrepamo v njegovo dobro. Razmislimo, kako se je pred kakimi 3500 leti Jehova odzval, ko so bili njegovi častilci zasužnjeni v Egiptu. Mojzesu je rekel: »Videl sem, videl stisko ljudstva svojega, ki je v Egiptu, in njih vpitje pred njih priganjači sem slišal, kajti jaz poznam bolečine njegove. In stopil sem doli, da ga otmem iz rok Egipčanov in odpeljem iz one dežele v dobro in prostrano deželo, v deželo, v kateri teče mleko in med.« (2. Mojzesova 3:7, 8) Jehova je Izraelce kakih 500 let po tem, ko jih je rešil iz Egipta, spomnil: »Jaz sem pripeljal Izraela iz Egipta in vas otel iz pesti Egipčanov in iz oblasti vseh kraljestev, ki so vas tlačila.« (1. Samuelova 10:18) Izraelci so bili zaradi prestopanja Božjih pravičnih meril velikokrat v hudi stiski. Toda Jehovu so se smilili in jih je vedno znova reševal. (Sodniki 2:11–16; 2. letopisov 36:15) Iz tega lahko vidimo, kako se ljubeči Bog odzove, kadar je kdo v stiski, nevarnosti ali težavah. Jehova je »bogat v usmiljenju«. (Efežanom 2:4)
6. Kako je Jezus Kristus glede izkazovanja usmiljenja posnemal svojega Očeta?
6 Jezus Kristus je na zemlji svojega Očeta v izkazovanju usmiljenja popolnoma posnemal. Kako se je odzval, ko sta ga slepa moža iskreno rotila z besedami »Gospod, Davidov sin, usmili se naju«? Prosila sta ga, naj jima čudežno povrne vid. Uslišal ju je, vendar tega nikakor ni storil zgolj razumsko. »Jezusu sta se zasmilila,« piše v Bibliji, »zato se je dotaknil njunih oči. Takoj sta spregledala.« (Matej 20:30–34) Jezusa je usmiljenje gnalo, da je naredil mnogo čudežev, s katerimi je prinesel olajšanje slepim, obsedenim z demoni, gobavim in staršem z bolnimi otroki. (Matej 9:27; 15:22; 17:15; Marko 5:18, 19; Luka 17:12, 13)
7. Kaj se o usmiljenju naučimo iz ravnanja Boga Jehova in njegovega Sina?
7 Iz tega, kako ravnata Bog Jehova in Jezus Kristus, spoznamo, da je usmiljenje sestavljeno iz dveh elementov: iz čustva (sočutja in naklonjenosti do koga, ki trpi) in dejanja, ki trpečemu prinese olajšanje. Biti usmiljen torej pomeni oboje. V Svetem pismu se usmiljenje najpogosteje nanaša na koristno dejanje, s katerim nekdo prijazno izkaže pozornost tistim, ki potrebujejo pomoč. Kako pa se usmiljenje kaže v sodnih zadevah? Ali lahko ta lastnost koga navede tudi k temu, da nečesa ne stori, denimo da ne kaznuje?
Usmiljenje do grešnikov
8., 9. Kako je Bog izkazal usmiljenje Davidu, ki je grešil z Batsebo?
8 Razmislimo, kaj se je zgodilo, ko je prerok Natan streznil Davida, kralja starega Izraela, potem ko je ta prešuštvoval z Batsebo. David se je pokesal in molil: »Milosten mi bodi, o Bog, po dobroti svoji, po obilosti svojega usmiljenja izbriši pregrehe moje. Čisto me operi krivice moje in greha mojega me očisti. Kajti pregrehe svoje spoznavam in greh moj mi je vedno pred očmi. Tebi, tebi samemu sem grešil in storil, kar je zlo tvojim očem.« (Psalm 51:1–4)
9 David je svoje ravnanje obžaloval iz dna srca, zato mu je Jehova greh odpustil in nad njim in Batsebo ni izvršil obsodbe, kakršna je bila za takšen greh določena. Po Mojzesovi postavi bi namreč morala biti usmrčena. (5. Mojzesova 22:22) Resda nista ubežala vsem posledicam svojega greha, toda lahko sta ostala pri življenju. (2. Samuelova 12:13) Bog torej kaže svoje usmiljenje tudi tako, da odpušča grehe. Vendar to ne pomeni, da prestopnika ne kaznuje, kakor je to primerno.
10. Zakaj ne bi smeli izkoriščati tega, da je Jehova pri izvrševanju sodbe usmiljen?
10 Glede na to, da »je po enem človeku [Adamu] na svet prišel greh« in da je »plačilo greha [. . .] smrt«, si vsi ljudje zaslužimo smrt. (Rimljanom 5:12; 6:23) Kako zelo smo lahko Jehovu hvaležni, da je pri tem, ko nas sodi, usmiljen! Seveda se moramo varovati tega, da bi njegovo usmiljenje izkoriščali. »Vse poti njegove [Jehovove] so pravica,« piše v Peti Mojzesovi knjigi 32:4. Bog pri izkazovanju usmiljenja ne spregleda svojih popolnih pravičnih meril.
11. Kako je Jehova pri ravnanju z Davidom v zvezi z njegovim grehom z Batsebo pokazal, da ravna povsem po pravici?
11 Davidu in Batsebi je bila namesto smrtne obsodbe lahko odmerjena milejša kazen šele potem, ko jima je bil greh odpuščen. Za kaj takega pa izraelski sodniki niso bili pooblaščeni. Če bi Jehova dopustil, da bi ta primer prišel v njihove roke, preprosto ne bi imeli druge možnosti, kakor da ju obsodijo na smrt. To je namreč terjala Postava. Toda Bog Jehova je zaradi svoje zaveze z Davidom želel ugotoviti, ali ima kakšen temelj za to, da mu odpusti. (2. Samuelova 7:12–16) Zato je »vse zemlje Sodnik«, ki ‚preiskuje srce‘, sklenil, da bo zadevo obravnaval sam. (1. Mojzesova 18:25; 1. letopisov 29:17) Bog je lahko videl vse, kar je imel David v svojem srcu, tudi to, ali se iskreno kesa, in zatem mu je odpustil.
12. Na temelju česa se Bog usmili grešnih ljudi?
12 Jehova nam s tem, da nam daje možnost, da za podedovani greh ne bomo kaznovani s smrtjo, izkazuje usmiljenje, ki je povsem v skladu z njegovo pravico. Zato da nam lahko greh odpusti, ne da bi pri tem moral kršiti svoja merila za pravico, je priskrbel odkupno žrtev svojega Sina, Jezusa Kristusa. To je tudi največji izraz usmiljenja, kar jih je kdaj bilo. (Matej 20:28; Rimljanom 6:22, 23) Vendar moramo, da bi se nas Bog lahko usmilil in nas oprostil kazni za podedovani greh, ‚verovati v Sina‘. (Janez 3:16, 36)
Bog, ki je usmiljen in pravičen
13., 14. Ali Bog z usmiljenjem blaži svojo pravico? Pojasnite.
13 Ali Jehovovo usmiljenje, čeprav ni v nasprotju z njegovimi pravičnimi merili, vendarle kako vpliva na njegovo pravico? Ali Bog z usmiljenjem blaži svojo pravico? Nikakor ne.
14 Jehova je po preroku Ozeu Izraelcem rekel: »Zaročim se s teboj na vekomaj; in zaročim se s teboj v pravičnosti in v sodbi in v milosti in v usmiljenju.« (Ozea 2:19) Te besede jasno kažejo, da se Jehovovo usmiljenje vselej sklada z Njegovimi drugimi lastnostmi, tudi s pravičnostjo. On je »Bog mogočni, poln usmiljenja [. . .], ki odpušča krivico in prestopek in greh, ki pa krivega nikakor ne šteje za nedolžnega«. (2. Mojzesova 34:6, 7) Je tako usmiljen kot tudi pravičen. V Bibliji o njem piše: »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica.« (5. Mojzesova 32:4) Njegov čut za pravico je popoln in prav tako njegovo usmiljenje. Nobena od teh dveh lastnosti ne prevladuje nad drugo, niti mu ni treba ene uravnavati z drugo. Obe – tako usmiljenje kot pravica – sta med seboj popolnoma usklajeni.
15., 16. a) Iz česa se vidi, da Božja pravica ni trda? b) Glede česa so lahko Jehovovi častilci prepričani, ko bo Jehova izvršil obsodbo nad današnjo hudobno stvarnostjo?
15 Jehovova pravica ni trda. Pravico navadno povezujemo s pravnimi zadevami in običajno ji sodnik zadosti s tem, da prestopnikom izreče zasluženo kazen. Toda v Božjih očeh je pravici zadoščeno tudi takrat, ko se rešijo tisti, ki si to zaslužijo. Ko so bili denimo zlobni ljudje v Sodomi in Gomori pokončani, je Jehova poskrbel, da so bili očak Lot in njegovi hčeri rešeni. (1. Mojzesova 19:12–26)
16 Lahko smo prepričani, da bo Jehova takrat, ko bo izvršil obsodbo nad sedanjo hudobno stvarnostjo, rešil ‚veliko množico‘ pravih častilcev, ki so »oprali [. . .] svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi«. Zato bodo ‚prišli iz velike stiske‘. (Razodetje 7:9–14)
Zakaj naj bi bili usmiljeni?
17. Povejte temeljni razlog, zakaj naj bi bili usmiljeni.
17 Od Jehova in Jezusa Kristusa se resnično naučimo, kaj je pravo usmiljenje. V Pregovorih 19:17 pa lahko preberemo temeljni razlog, zakaj naj bi bili usmiljeni: »GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.« Jehova je vesel, kadar posnemamo njega in njegovega Sina ter smo z drugimi usmiljeni. (1. Korinčanom 11:1) S tem pa k takšnemu ravnanju spodbujamo tudi druge, saj usmiljenje rodi usmiljenje. (Luka 6:38)
18. Zakaj naj bi si prizadevali biti usmiljeni?
18 Usmiljenje je kombinacija več dobrih lastnosti. Med njimi so prijaznost, ljubezen in dobrota. Usmiljena dejanja izvirajo iz nežnega sočutja in prisrčne naklonjenosti. Jehova pri tem, ko kaže usmiljenje, sicer nikoli ne ravna v nasprotju s pravico, vseeno pa je počasen za jezo in potrpežljivo daje prestopnikom dovolj časa, da se lahko pokesajo. (2. Petrovo 3:9, 10) Usmiljenje je torej povezano s potrpežljivostjo. Ker je splet mnogih zaželenih lastnosti, tudi različnih vidikov sadu Božjega duha, človeka spodbuja, da te lastnosti še bolj razvija. (Galačanom 5:22, 23) Kako zelo pomembno je torej, da si prizadevamo biti usmiljeni!
»Srečni tisti, ki so usmiljeni«
19., 20. Kako usmiljenje slavi zmago nad sodbo?
19 Učenec Jakob nam je povedal, zakaj je nujno, da smo usmiljeni. Napisal je: »Usmiljenje slavi zmago nad sodbo.« (Jakob 2:13b) Jakob je pri tem mislil na usmiljenje, ki ga Jehovov častilec izkazuje drugim. To slavi zmago nad sodbo v tem smislu, da Jehova takrat, ko pride čas za to, da mu kdo ‚da odgovor‘, upošteva njegovo usmiljeno ravnanje z drugimi in mu odpusti na temelju odkupne žrtve svojega Sina. (Rimljanom 14:12) Davidu je po njegovem grehu z Batsebo nedvomno izkazal usmiljenje tudi zato, ker je bil ta usmiljen z drugimi. (1. Samuelova 24:4–7) Nasprotno pa ‚se bo tistemu, ki ne izkazuje usmiljenja, sodilo brez usmiljenja‘. (Jakob 2:13a) Nič čudnega, da so »neusmiljeni« šteti med tiste, ki si v Božjih očeh »zaslužijo smrt«! (Rimljanom 1:31, 32)
20 Jezus je v svojem govoru na gori rekel: »Srečni tisti, ki so usmiljeni, ker jim bo izkazano usmiljenje.« (Matej 5:7) Kako jasno te besede kažejo, da bi tisti, ki si želijo, da bi se jih Bog usmilil, morali biti tudi sami usmiljeni! V naslednjem članku bomo pregledovali, kako lahko v vsakdanjem življenju izkazujemo usmiljenje.
Kaj ste se naučili?
• Kaj je usmiljenje?
• Kako se usmiljenje kaže?
• Kako je lahko Jehova usmiljen in obenem pravičen Bog?
• Zakaj naj bi bili usmiljeni?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 21]
Boga Jehova do stiskanih navdajajo takšna nežna čustva, kakršna čuti mati do svojega dojenčka
[Slika na strani 23]
Kaj o usmiljenju spoznamo iz Jezusovih čudežev?
[Slika na strani 24]
Ali je Jehova s tem, da se je usmilil Davida, ravnal v nasprotju s svojo pravico?
[Slika na strani 25]
To, da je Bog z grešnimi ljudmi usmiljen, je povsem v skladu z njegovo pravico