Upirajmo se »duhu sveta«

»Mi pa nismo prejeli duha sveta, temveč duha, ki je od Boga.« (1. KOR. 2:12)

1., 2. a) Zakaj so v britanskih rudnikih v preteklosti morali imeti kanarčke? b) V kakšni nevarnosti smo kristjani?

LETA 1911 so britanske oblasti sprejele zakon, da bi zaščitile življenja rudarjev. V skladu z zakonom je moral vsak rudnik imeti dva kanarčka. Čemu? Če je pod zemljo izbruhnil požar, so reševalci nesli kanarčka s seboj v jamo. Te ptičice so občutljive za strupene pline, kot je ogljikov monoksid. Če se je po zraku začel širiti plin, so ptice pričele kazati znake otopelosti in so celo omahnile s palčke, na kateri so stale. To zgodnje opozorilo je bilo življenjsko pomembno. Ogljikov monoksid je brezbarven plin brez vonja, ki povzroči smrt tako, da rdečim krvničkam prepreči prenašanje kisika po telesu. Reševalci, ki niso opozorjeni na nevarnost, lahko omedlijo in nato umrejo, ne da bi se sploh zavedali, da so bili zastrupljeni.

² Kristjani smo v duhovnem smislu v podobni nevarnosti kakor rudarji. Zakaj? Ko je Jezus svojim učencem dal nalogo, da naj dobro novico oznanjujejo povsod po svetu, je vedel, da jih pošilja v nevarno okolje, v katerem vlada Satan in prevladuje duh sveta. (Mat. 10:16; 1. Jan. 5:19) Jezus je bil za svoje učence tako zaskrbljen, da je v noči, preden je umrl, molil k svojemu Očetu: »Ne prosim te, da jih vzameš iz sveta, temveč da jih varuješ zaradi hudobnega.« (Jan. 17:15)

3., 4. Pred čim je Jezus opozoril svoje učence in zakaj bi nas to moralo zanimati?

³ Jezus je svoje sledilce opozoril na nevarnost, zaradi katere bi se lahko pogreznili v smrtonosen duhovni spanec. Njegove besede so še posebej pomembne za nas, ki živimo v času sklenitve te stvarnosti. Svoje učence je spodbudil: »Bodite budni [. . .], da bi vam uspelo uiti vsemu temu, kar se bo zgodilo,  in stati pred Sinom človekovim.« (Luk. 21:34–36) K sreči pa jim je tudi obljubil, da jim bo njegov Oče priskrbel svetega duha, ki jih bo spominjal na vse, kar so se učili, ter jim pomagal ostati čuječi in močni. (Jan. 14:26)

⁴ Kaj pa mi danes? Ali isti sveti duh lahko pomaga tudi nam? Če je tako, kaj moramo storiti, da bi ga prejeli? Kaj je duh sveta ter kako deluje? In kako se mu lahko uspešno upiramo? (Beri 1. Korinčanom 2:12.)

Sveti duh ali duh sveta?

5., 6. Kaj lahko sveti duh stori za nas in kaj moramo delati, da bi ga prejeli?

⁵ Sveti duh ni pomagal le v prvem stoletju, temveč pomaga tudi danes. Lahko nam daje moč, da delamo, kar je prav, in nas krepi, da vztrajno služimo Bogu. (Rim. 12:11; Fil. 4:13) Poleg tega nas lahko spodbuja, da razvijamo prijetne lastnosti, kot so ljubezen, prijaznost in dobrota, ki spadajo k »sadu duha«. (Gal. 5:22, 23) Vendar Bog Jehova ne vsiljuje svojega svetega duha tistim, ki ga nočejo.

⁶ Potemtakem bi bilo razumno, da se vprašamo: Kaj lahko storim, da bi prejel svetega duha? Biblija pokaže, da lahko naredimo veliko. Pomemben korak pri tem je zelo neposreden: Prosi Boga za svetega duha. (Beri Luka 11:13.) Naslednji učinkovit korak je ta, da preučuješ Božjo navdihnjeno Besedo in se ravnaš po njenem nasvetu. (2. Tim. 3:16) Seveda ne prejme Božjega duha vsak, ki zgolj bere Biblijo. Božja navdihnjena Beseda odraža čustva in stališče. Iskren kristjan jih lahko sprejme, ko jo preučuje. Pomembno je tudi, da priznavamo, da je Jehova postavil Jezusa za svojega predstavnika in tistega, po katerem nam daje svojega duha. (Kol. 2:6) Zato želimo svoje življenje krojiti po Jezusovem zgledu in naukih. (1. Pet. 2:21) Bolj ko si prizadevamo biti podobni Kristusu, več svetega duha bomo prejeli.

7. Kako duh sveta vpliva na posameznike?

⁷ Nasprotno pa duh sveta vpliva na ljudi tako, da odsevajo Satanovo osebnost. (Beri Efežanom 2:1–3.) Duh sveta deluje zelo različno. Danes je povsod okrog nas očitno, da ljudi spodbuja k upiranju Božjim merilom. Podpihuje »želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje [. . .] življenjskih sredstev«. (1. Jan. 2:16) Spodbuja dela mesa, kot so nečistovanje, malikovanje, spiritizem, ljubosumje, izbruhi jeze in pijančevanje. (Gal. 5:19–21) Podpira odpadniško govorjenje, ki tepta, kar je sveto. (2. Tim. 2:14–18) Zagotovo je posameznik, ki se vse bolj prepušča vplivu duha sveta, po lastnostih vedno bolj podoben Satanu.

8. Pred katero odločitvijo smo vsi?

⁸ Ne moremo se ogniti temu, da na nas ne bi vplival eden ali drugi duh. Vsak posameznik se mora odločiti, ali se bo pustil voditi svetemu duhu ali duhu  sveta. Tisti, ki jih sedaj obvladuje duh sveta, se lahko osvobodijo njegovega vpliva in dovolijo, da jih vodi sveti duh. Vendar je mogoče tudi nasprotno. Tisti, ki jih je nekaj časa vodil sveti duh, se lahko ujamejo v zanko duha sveta. (Fil. 3:18, 19) Poglejmo v nadaljevanju, kako se lahko upremo duhu sveta.

Prepoznajmo zgodnje opozorilne znake

9.–11. Naštej nekaj opozorilnih znakov, ki kažejo na to, da smo morda podlegli duhu sveta.

⁹ Britanski rudarji, ki smo jih omenili na začetku, so kanarčke imeli zato, da so jih ti dovolj zgodaj opozorili na prisotnost strupenega plina. Če je rudar videl, da je kanarček omahnil s palčke, je vedel, da je treba za preživetje hitro ukrepati. Povežimo to sedaj z našim krščanskim življenjem: Kateri so med drugim zgodnji opozorilni znaki, ki kažejo, da na nas vpliva duh sveta?

¹⁰ Potem ko smo slišali za resnico iz Božje Besede in nato svoje življenje posvetili Jehovu, smo najbrž zavzeto brali Biblijo. Verjetno smo goreče in pogosto molili. Z veseljem smo tudi obiskovali občinske shode – vsak je bil za nas vir duhovne osvežitve kot oaza žejnemu. To nam je pomagalo, da smo se osvobodili duha sveta in se ga ogibali.

¹¹ Ali si še vedno prizadevamo vsak dan brati Biblijo? (Ps. 1:2) Ali pogosto in iz srca molimo? Ali imamo radi občinske shode in to pokažemo tako, da vsak teden obiščemo vse shode? (Ps. 84:10) Ali pa smo katero od teh dobrih navad opustili? Že res, da imamo morda mnogo odgovornosti, ki nam jemljejo čas in moči. Poleg tega je lahko izziv ohranjati zdrave duhovne navade. Toda če smo sčasoma zanemarili nekaj svojih dobrih navad, se vprašajmo, ali nismo morda podlegli duhu sveta? Ali bomo sedaj storili vse, kar lahko, da bomo obnovili dobre navade, ki smo jih imeli nekoč?

Pazimo na svoje srce, da ne bo kdaj postalo obteženo

12. Na koga naj bi učenci pazili, kot jim je rekel Jezus, in zakaj?

¹² Kaj še lahko storimo, da bi se upirali duhu sveta? Preden je Jezus svoje učence posvaril z besedami »Bodite budni«, jih je opozoril na nekaj posebnih nevarnosti. »Pazite pa nase,« je dejal, »da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka.« (Luk. 21:34, 35)

13., 14. Kaj bi se bilo primerno vprašati glede uživanja hrane in pijače?

¹³ Razmislite o tem opozorilu. Ali je Jezus obsodil uživanje v hrani in pijači? Ne! Vedel je, kaj je rekel Salomon: »Spoznal sem, da ni nič boljšega med njimi [človeškimi sinovi], nego da se veselé in delajo dobro v življenju svojem; pa tudi, ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, da je to vsakemu dar Božji.« (Prop. 3:12, 13) Vendar se je Jezus zavedal, da duh sveta ljudi ne spodbuja, naj se obvladujejo na teh področjih.

¹⁴ Kako smo lahko prepričani, da duh sveta ni zastrupil oziroma otopil naših čutov, da ne zaznajo več nevarnosti prenajedanja ali pijančevanja? Lahko se vprašamo: Kako se odzovem, ko v Bibliji ali naših publikacijah preberem nasvet o požrešnosti? Ali se nagibam k temu, da ta opomin odklanjam, češ da je nepomemben oziroma pretiran, in se morda pri tem izgovarjam ali skušam opravičiti svoje ravnanje? * Kako gledam na nasvet,  naj alkohol, če ga uživam, pijem zmerno in se vsekakor ogibam »popivanju«? Ali tak nasvet podcenjujem in menim, da se iz tega ali onega razloga to mene ne tiče? Ali se pričnem braniti oziroma se razjezim, če mi drugi povedo, da jih skrbi moje pitje? Ali druge spodbujam, da naj ne jemljejo resno takega biblijskega nasveta? Da, posameznik s svojim stališčem pokaže, ali je podlegel duhu sveta. (Primerjaj Rimljanom 13:11–14.)

Pazimo, da nas ne bi zadušile skrbi

15. Na katero človeško nagnjenje je opozoril Jezus?

¹⁵ Naslednji pomemben korak k temu, da se upiramo duhu sveta, je povezan z obvladovanjem zaskrbljenosti. Jezus je vedel, da lahko zaradi svoje nepopolnosti hitro postanemo zaskrbljeni glede vsakdanjih reči. Svojim učencem je ljubeče dejal: »Ne bodite več v skrbeh.« (Mat. 6:25) Razumljivo je, da nam ni vseeno za to, kar je pomembno, denimo, da ugajamo Bogu, opravljamo krščanske odgovornosti in družini priskrbimo življenjske potrebščine. (1. Kor. 7:32–34) Kaj se lahko torej naučimo iz tega Jezusovega opozorila?

16. Kako na mnoge vpliva duh sveta?

¹⁶ Duh sveta, ki poudarja bahavo razkazovanje življenjskih sredstev, vpliva na mnoge posameznike tako, da se preveč obremenjujejo s skrbmi in s tem škodijo svojemu zdravju. Svet bi nas rad prepričal, da se lahko človek počuti varnega, če ima dovolj pod palcem, in da se posameznika ne ceni po duhovnih vrlinah, temveč po količini in kakovosti njegovega imetja. Tiste, ki nasedejo tej propagandi, zasužnji pehanje za bogastvom in so nenehno pod stresom, ker se ženejo za najnovejšimi, največjimi in najbolj izpopolnjenimi izdelki. (Preg. 18:11) Takšen popačen pogled na gmotne reči poraja skrbi, ki dušijo posameznikov duhovni napredek. (Beri Matej 13:18, 22.)

17. Kako se lahko ognemo temu, da bi nas dušile skrbi?

¹⁷ Temu, da bi nas dušile skrbi, se lahko ognemo, če izpolnjujemo Jezusovo zapoved:  »Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost.« Če to zapoved izpolnjujemo, nam Jezus zagotavlja, da nam bodo stvari, ki jih res potrebujemo, dodane. (Mat. 6:33) Kako lahko kažemo, da verjamemo tej obljubi? Med drugim tako, da iščemo najprej Božjo pravičnost, torej da živimo po Božjem merilu glede tega, kaj je prav v denarnih zadevah. Za nas je denimo nesprejemljivo, da bi davčnemu uradu posredovali neresnične podatke ali da bi se v svojih poslovnih zadevah zatekali k lažem, tudi če bi bile »majhne«. Naredimo vse, kar je v naši moči, da izpolnimo svoje finančne obveznosti, in poskrbimo, da pri odplačevanju dolgov naš »‚da‘ pomeni da«. (Mat. 5:37; Ps. 37:21) Zaradi takšne poštenosti človek morda ne bo ravno obogatel, toda prinesla mu bo Božje odobravanje, čisto vest in mirnejše življenje, saj ga ne bodo toliko pestile skrbi.

18. Kateri odličen zgled nam je dal Jezus in kako nam koristi, če ravnamo tako kot on?

¹⁸ Iskati najprej Kraljestvo pomeni tudi to, da določimo, kaj je v življenju pomembnejše. Razmislite o Jezusovem zgledu. Tu in tam je nosil kvalitetno oblačilo. (Jan. 19:23) V družbi dobrih prijateljev je užival v okusni hrani in vinu. (Mat. 11:18, 19) Toda imetje in razvedrilo sta bila v njegovem življenju kot začimba, ne pa glavna jed. Jezusova jed je bilo izpolnjevanje Jehovove volje. (Jan. 4:34–36) Ko posnemamo Jezusov zgled, je življenje tako zelo nagrajujoče! Veselimo se, da pomagamo potrte ljudi tolažiti s Svetim pismom. V občini najdemo ljubezen in podporo. Razveseljujemo Jehovovo srce. Ko damo prednost pomembnejšim rečem, nam življenja ne krojijo imetje in užitki. To dvoje sta le pripomočka oziroma orodji, ki nam pomagata pri čaščenju Jehova. In bolj ko smo zaposleni z delom, ki je v prid Božjemu kraljestvu, manj možnosti je, da nas prevzame duh sveta.

Ne opustimo »duhovnega razmišljanja«

19.–21. Kako lahko ohranimo »duhovno razmišljanje« in zakaj bi morali tako ravnati?

¹⁹ Misli vodijo k dejanjem. Za dejanji, ki so po mnenju mnogih storjena nepremišljeno, pogosto stoji meseno razmišljanje. Zato nas apostol Pavel spomni, da moramo paziti na to, o čem razmišljamo. Napisal je: »Tisti [. . .], ki živijo po mesu, mislijo na to, kar je meseno, tisti pa, ki živijo po duhu, mislijo na duhovne reči.« (Rim. 8:5)

²⁰ Kako se lahko ognemo temu, da bi naše razmišljanje, in s tem tudi naša dejanja, obvladoval duh sveta? Svoje misli moramo nadzirati in si prizadevati, da po najboljših močeh zavračamo propagando tega sveta. Ko denimo izbiramo razvedrilo, ne dovolimo, da bi si misli omadeževali s televizijskimi sporedi, ki poveličujejo nemoralo ali nasilje. Zavedamo se, da Božji sveti oziroma neomadeževani duh ne bo deloval v umazanem umu. (Ps. 11:5; 2. Kor. 6:15–18) Božjega duha vabimo v svoje misli tudi z rednim branjem Biblije, molitvijo, s poglobljenim premišljevanjem in z obiskovanjem shodov. Poleg tega delamo skupaj s tem duhom, ko redno sodelujemo v krščanskem oznanjevanju.

²¹ Duhu sveta in mesenim željam, ki jih ta razvnema, se moramo vsekakor upirati. Vredno je, da si pri tem močno prizadevamo, saj Pavel pravi, da »meseno razmišljanje pomeni smrt, duhovno razmišljanje pa pomeni življenje in mir«. (Rim. 8:6)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomniš?

• Kaj moramo delati, da bi prejeli svetega duha?

• Kako lahko na nas vpliva duh sveta?

• Kako se lahko upiramo duhu sveta?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Pred odhodom na delo ali v šolo moli za svetega duha

[Slike na strani 23]

Svoje misli ohranjajmo čiste, držimo se dobrih poslovnih navad in bodimo zmerni