Vprašanja bralcev

Jezus je pri oznanjevanju prehodil deželo podolgem in počez. Kako je torej lahko apostol Peter rekel, da so Judje in njihovi voditelji »ravnali iz nevednosti«, ko so zahtevali, naj Jezusa usmrtijo? (Apd. 3:17)

Ko je apostol Peter govoril skupini Judov o njihovi vlogi pri usmrtitvi Mesija, jim je dejal: »Vem, da ste ravnali iz nevednosti, tako kot tudi vaši voditelji.« (Apd. 3:14–17) Nekateri Judje morda enostavno niso doumeli, kdo je Jezus, niti niso razumeli tega, kar je učil. Spet drugi pa v njem niso prepoznali Mesija zato, ker niso imeli dovolj močne želje ugajati Bogu oziroma ker so bili polni predsodkov, zavisti in odkritega sovraštva.

Poglejmo primer, ki pokaže, da mnogi niso doumeli Jezusovega poučevanja zato, ker niso imeli dovolj močne želje, da bi ugajali Jehovu. Jezus je pogosto učil s ponazoritvami in jih tudi pojasnil vsem, ki so želeli več izvedeti. Toda nekateri od njegovih poslušalcev se niso niti malo potrudili, da bi razumeli njegove besede, temveč so preprosto odšli stran. Nekoč se je ob govorno figuro, ki jo je uporabil, spotaknilo celo nekaj njegovih učencev. (Jan. 6:52–66) Vsi ti niso doumeli, da je Jezus s ponazoritvami preizkušal, ali so pripravljeni spremeniti svoje razmišljanje in dejanja. (Iza. 6:9, 10; 44:18; Mat. 13:10–15) Prezrli so tudi prerokbo o tem, da bo Mesija pri svojem poučevanju uporabljal ponazoritve. (Ps. 78:2)

Drugi so zavračali Jezusov nauk zaradi predsodkov. Ko je učil v sinagogi v svojem domačem kraju Nazaretu, so bili ljudje »osupl[i]«. Niti pomislili niso na to, da bi Jezus lahko bil Mesija, temveč so se spraševali o njegovi preteklosti: »Odkod temu človeku vse to? [. . .] Ali ni ta tesar, Marijin sin ter Jakobov, Jožefov, Judov in Simonov brat? In ali niso njegove sestre tu, pri nas?« (Mar. 6:1–3) Ker je Jezus odraščal v skromnih razmerah, je bilo za Nazarečane njegovo poučevanje brez vrednosti.

Kako pa so na Jezusa gledali verski voditelji? Večina mu je namenjala kaj malo pozornosti zaradi podobnih razlogov kakor drugi ljudje. (Jan. 7:47–52) Poleg tega so njegovo poučevanje zavračali zato, ker so mu zavidali, da ga je poslušalo toliko ljudi. (Mar. 15:10) Mnogi med njimi, ki so uživali velik ugled, so bili nanj gotovo jezni, saj jih je javno obtožil hinavščine in zavajanja. (Mat. 23:13–36) Ker Jezusa zavestno niso hoteli prepoznati za Mesija, jih je upravičeno obsodil z besedami: »Gorje vam, poznavalci Postave, ker ste odvzeli ključ do spoznanja. Sami namreč niste vstopili [v Kraljestvo], tistim, ki so hoteli vstopiti, pa ste to preprečili!« (Luk. 11:37–52)

Jezus je oznanjeval dobro novico po deželi tri leta in pol. Poleg tega je izšolal še precej drugih, da so opravljali to delo. (Luk. 9:1, 2; 10:1, 16, 17) Jezus in njegovi učenci so bili tako učinkoviti, da so se farizeji pritoževali: »Glejte! Ves svet gre za njim.« (Jan. 12:19) Torej ni šlo za to, da večina Judov o Jezusu ne bi nič vedela, temveč so bili v »nevednosti« glede tega, da je Mesija. Lahko bi več izvedeli o njem in ga vzljubili, vendar tega niso storili. Nekateri od njih so bili tudi soodgovorni za njegovo smrt. Zato je apostol Peter mnoge od njih spodbudil: »Pokesajte [se] in spreobrnite, da se vam bodo grehi izbrisali, da bi od Jehova osebno prišle dobe osvežitve in bi vam on poslal Kristusa, ki je bil za vas postavljen, Jezusa.« (Apd. 3:19, 20) Vredno je omeniti, da je oznanilu o Kristusu prisluhnilo več tisoč Judov, tudi »velika množica duhovnikov«. Nič več niso ravnali v nevednosti, temveč so se pokesali in si pridobili Jehovovo naklonjenost. (Apd. 2:41; 4:4; 5:14; 6:7)