»Vi ste moji prijatelji«

»Vi ste moji prijatelji, če delate to, kar vam zapovedujem.« (JAN. 15:14)

1., 2. a) Kakšno preteklost so imeli Jezusovi prijatelji? b) Zakaj je tako zelo pomembno, da smo Jezusovi prijatelji?

LJUDJE, ki so sedeli v zgornji sobi skupaj z Jezusom, so imeli zelo različno preteklost. Brata Peter in Andrej sta bila ribiča. Matej je bil prej davkar – opravljal je poklic, ki so ga Judje prezirali. Nekateri med njimi, denimo Jakob in Janez, so Jezusa najbrž poznali že iz otroštva. Drugi, na primer Natanael, pa so ga morda poznali le nekaj let. (Jan. 1:43–50) Vendar so bili vsi ti, ki so bili v tem zgodovinsko pomembnem večeru zbrani na praznovanju pashe v Jeruzalemu, prepričani, da je Jezus obljubljeni Mesija, Sin živega Boga. (Jan. 6:68, 69) Gotovo jim je zaigralo srce, ko so ga slišali reči: »Jaz vas imenujem prijatelji, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« (Jan. 15:15)

² Te Jezusove besede, ki so bile namenjene njegovim zvestim apostolom, se načeloma nanašajo na vse današnje maziljene kristjane, v širšem smislu pa tudi na njihove spremljevalce, »druge ovce«. (Jan. 10:16) Prednost biti Jezusovi prijatelji imamo lahko vsi, ne glede na svojo preteklost. Prijateljstvo z njim je izredno pomembno, saj s tem postanemo tudi Jehovovi prijatelji. Pravzaprav se je nemogoče zbližati z Jehovom, če se najprej ne zbližamo s Kristusom. (Beri Janez 14:6, 21.) Kaj moramo potemtakem storiti, da bi postali in ostali Jezusovi prijatelji? Preden se bomo lotili te pomembne teme, si bomo pobliže pogledali Jezusov zgled tega, kaj pomeni biti dober prijatelj. Spoznali pa bomo tudi, kaj se lahko naučimo iz tega, kako so se njegovi učenci odzvali na njegovo prijateljstvo.

Jezus je pokazal, kaj pomeni biti dober prijatelj

3. Po čem je bil poznan Jezus?

³ »Bogat človek [. . .] ima veliko prijateljev,« je napisal modri kralj Salomon. (Preg. 14:20) Njegove besede odkrivajo težnjo nepopolnih ljudi, namreč da sklepajo prijateljstva zato, da bi kaj dobili, ne pa zato, da bi kaj dali. Jezus ni imel takšne slabosti. Nanj ni vplivalo finančno stanje oziroma družbeni položaj človeka. Resda je vzljubil bogatega mladega oblastnika in ga povabil, naj postane njegov sledilec. Vendar mu je tudi rekel, naj proda svoje imetje in izkupiček razda revnim. (Mar. 10:17–22; Luk. 18:18, 23) Jezus ni bi poznan po tem, da se druži z bogatimi in uglednimi, temveč po tem, da je prijatelj preprostih in preziranih ljudi. (Mat. 11:19)

4. Zakaj lahko rečemo, da Jezusovi učenci niso bili brez napak?

⁴ Seveda Jezusovi prijatelji niso bili brez napak. Petru se je občasno zgodilo, da na stvari ni gledal z duhovnimi očmi. (Mat. 16:21–23) Jakob in Janez sta prosila Jezusa, naj jima da pomemben položaj v Kraljestvu, in s tem pokazala, da se nagibata k častihlepnosti. S svojim ravnanjem sta razjezila druge apostole in vprašanje o tem, kdo med njimi je pomembnejši, je bilo vzrok njihovih stalnih prerekanj. Vendar je Jezus potrpežljivo skušal popraviti njihovo razmišljanje in se ni zlahka razjezil nanje. (Mat. 20:20–28)

5., 6. a) Zakaj je Jezus ostal prijatelj z večino svojih apostolov? b) Zakaj je Jezus razdrl prijateljstvo z Judom?

⁵ Jezus ni ostal prijatelj s temi nepopolnimi ljudmi zato, ker bi bil pretirano popustljiv  ali slep za njihove slabosti, temveč ker se je osredinjal na njihove dobre namene in lepe lastnosti. Peter, Jakob in Janez so denimo zaspali ravno takrat, ko je bilo Jezusu najtežje in je potreboval podporo. Razumljivo je, da je bil razočaran nad njimi. Kljub temu je uvidel, da so bili njihovi nagibi dobri, zato jim je rekel: »Duh je sicer voljan, toda meso je šibko.« (Mat. 26:41)

⁶ Povsem nasprotno pa je razdrl prijateljstvo z Judom Iškarijotom. Juda je sicer navzven še vedno dajal vtis, da je Jezusov prijatelj, vendar je Jezus zaznal, da je ta njegov nekdanji tesni prijatelj dovolil, da se mu je srce pokvarilo. Ker je Juda postal prijatelj s svetom, je naredil sebe za Božjega sovražnika. (Jak. 4:4) Zaradi tega ga je Jezus odslovil, preden je preostalim 11 zvestim apostolom povedal, da je njihov prijatelj. (Jan. 13:21–35)

7., 8. Kako je Jezus pokazal ljubezen do svojih prijateljev?

⁷ Jezus se ni osredotočal na napake svojih zvestih prijateljev in je pri svojem ravnanju vedno imel v mislih, kaj je zanje najboljše. K svojemu Očetu je na primer molil, naj jih zaščiti med preizkušnjami. (Beri Janez 17:11.) Pokazal je, da razume njihove telesne omejitve. (Mar. 6:30–32) Ni jim želel samo govoriti o tem, kaj misli on, temveč je hotel tudi izvedeti in razumeti njihove misli in občutke. (Mat. 16:13–16; 17:24–26)

⁸ Jezus je živel in umrl za svoje prijatelje. Resda je vedel, da mora svoje življenje dati zato, da bi pravno zadostil očetovemu merilu za pravico. (Mat. 26:27, 28; Heb. 9:22, 28) Vendar ga je k temu gnala ljubezen. »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki dá svojo dušo za svoje prijatelje.« (Jan. 15:13)

Kako so se učenci odzvali na Jezusovo prijateljstvo?

9., 10. Kako so se ljudje odzivali na Jezusovo velikodušnost?

⁹ Jezus je drugim velikodušno namenjal svoj čas in materialne dobrine ter izkazoval svojo ljubezen. Zato so se ljudje čutili pritegnjene k njemu in so mu hvaležno vračali dobroto. (Luk. 8:1–3) Jezus je tako lahko iz osebne izkušnje dejal: »Dajajte, in se vam bo dalo. V zavihano oblačilo vam bodo nasuli dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero. S kakršno mero namreč odmerjate, s takšno bodo odmerjali vam.« (Luk. 6:38)

¹⁰ Seveda so se nekateri skušali družiti z njim zgolj iz koristoljubja. Toda ko ti lažni prijatelji niso razumeli nekih njegovih besed, so ga zapustili. Namesto da bi mu zaupali, češ da že ve, kaj govori, so na hitro prišli do napačnega sklepa in mu obrnili hrbet. Nasprotno pa so bili apostoli zvestovdani. Njihovo prijateljstvo s Kristusom je  bilo večkrat na preizkušnji, vendar so se po svojih najboljših močeh trudili, da bi ga podpirali tako v dobrem kot slabem. (Beri Janez 6:26, 56, 60, 66–68.) Jezus je zadnji večer, ki ga je kot človek preživel na zemlji, svojim prijateljem pokazal, da jih zelo ceni, ko jim je rekel: »Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali z menoj.« (Luk. 22:28)

11., 12. S čim je Jezus zagotovil svojim učencem, da jih ima za prijatelje, in kako so se na to odzvali?

¹¹ Kmalu zatem so Jezusa ti isti učenci, ki jih je malo pred tem pohvalil za zvestovdanost, zapustili. Za kratek čas so dopustili, da je strah pred ljudmi zasenčil njihovo ljubezen do Kristusa. Jezus jim je znova odpustil. Po smrti in vstajenju se je pojavil pred njimi in jim zagotovil, da jih ima še vedno za svoje prijatelje. Poleg tega jim je zaupal sveto nalogo – naj pridobivajo učence med »ljudmi iz vseh narodov« in naj mu bodo priče »do skrajnega konca zemlje«. (Mat. 28:19; Apd. 1:8) Kako so se učenci na to odzvali?

¹² Učenci so se z vsem svojim bitjem posvetili razširjanju sporočila o Kraljestvu. S pomočjo Jehovovega svetega duha so s svojim naukom kmalu napolnili ves Jeruzalem. (Apd. 5:27–29) Od tega, da bi ubogali Jezusovo zapoved, naj pridobivajo učence, jih ni mogla odvrniti niti pretnja smrti. Samo nekaj desetletij zatem, ko so dobili to zapoved, je apostol Pavel lahko napisal, da je bila dobra novica »oznanjena vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kol. 1:23) Učenci so nedvomno dokazali, da cenijo prijateljsko vez z Jezusom!

13. Kako so učenci pokazali, da Jezusovi nauki vplivajo nanje?

¹³ Tisti, ki so postali učenci, so tudi dovolili, da so Jezusovi nauki vplivali na njihovo osebno življenje. Za mnoge od njih je to pomenilo, da so korenito spremenili svoje vedenje in osebnost. Nekateri novi učenci so bili prej homoseksualci, prešuštniki, pijanci ali tatovi. (1. Kor. 6:9–11) Drugi pa so morali spremeniti pogled na ljudi drugih narodnosti. (Apd. 10:25–28) Vendar so ubogali Jezusa ter odložili staro osebnost in si oblekli novo. (Efež. 4:20–24) Privzeli so »Kristusov um« – doumeli so Jezusov način razmišljanja in ravnanja ter ga pričeli posnemati. (1. Kor. 2:16)

Prijateljstvo s Kristusom danes

14. Kaj je Jezus obljubil, da bo storil med »sklenitvijo stvarnosti«?

¹⁴ V prvem stoletju so mnogi kristjani Jezusa osebno poznali ali pa so ga videli po vstajenju. Jasno je, da mi danes nimamo te prednosti. Kako smo potem lahko Kristusovi prijatelji? Med drugim tako, da ubogamo navodila, dana po razredu zvestega in preudarnega sužnja, ki ga sestavljajo Jezusovi z duhom maziljeni bratje, ki so še vedno na zemlji. Jezus je obljubil, da bo med »sklenitvijo stvarnosti« postavil tega sužnja »čez vse svoje imetje«. (Mat. 24:3, 45–47) Velika večina tistih, ki si danes prizadevajo biti Kristusovi prijatelji, pa ne spada k temu razredu sužnja. Kako s svojim odzivom na navodila razreda zvestega in preudarnega sužnja vplivajo na prijateljstvo s Kristusom?

15. Kaj bo odločalo o tem, ali bo Jezus posameznika označil za ovco ali za kozla?

¹⁵ Beri Matej 25:31–40. Jezus je tiste, ki sestavljajo razred zvestega sužnja, imenoval  »moji bratje«. V ponazoritvi o ločevanju ovc od kozlov je jasno povedal, da jemlje zelo osebno to, kako ravnamo z njegovimi brati. Pravzaprav je rekel, da bo pri tem, ali bo posameznika uvrstil med ovce ali kozle, odločilno to, kako je ta ravnal tudi z »najneznatnejšim med [njegovimi] brati«. Kristjani, ki upajo na večno življenje na zemlji, torej kažejo, da želijo biti Kristusovi prijatelji, predvsem tako, da podpirajo razred zvestega sužnja.

16., 17. Kako lahko izkazujemo prijateljstvo Kristusovim bratom?

¹⁶ Kako lahko pokažeš, da si prijatelj Kristusovih bratov, če si eden izmed tistih, ki upajo, da bodo pod Božjim kraljestvom živeli na zemlji? Poglejmo si samo tri načine. Kot prvo lahko to pokažeš tako, da iz vsega srca sodeluješ v oznanjevanju. Kristus je zapovedal svojim bratom, naj oznanjujejo dobro novico po vsem svetu. (Mat. 24:14) Vendar bi preostali izmed Kristusovih bratov danes le stežka nosili to odgovornost brez pomoči svojih spremljevalcev, drugih ovc. Prav zares, vsakokrat ko pripadniki drugih ovc sodelujejo v oznanjevanju, pomagajo Kristusovim bratom izpolniti to sveto nalogo. Razred zvestega in preudarnega sužnja zelo ceni ta dokaz prijateljstva, prav tako pa tudi Kristus.

¹⁷ Kot drugo lahko pripadniki drugih ovc pomagajo Kristusovim bratom s tem, da podpirajo oznanjevanje s finančnimi sredstvi. Jezus je spodbudil svoje sledilce, naj si pridobijo prijatelje z »nepravičnim bogastvom«. (Luk. 16:9) To ne pomeni, da si lahko prijateljstvo z Jezusom ali Jehovom kupimo, temveč da z gmotnimi sredstvi, ki jih namenjamo delu v prid Kraljestva, dokazujemo svoje prijateljstvo in ljubezen tudi »v dejanju in resnici«, ne samo z besedami. (1. Jan. 3:16–18) To delo finančno podpiramo, ko uporabljamo svoja sredstva za to, da lahko sodelujemo v oznanjevanju, darujemo denar za gradnjo in vzdrževanje prostorov za shajanje ter prispevamo za oznanjevanje po svetu. Ta naš prispevek, ki smo ga darovali z veseljem, Jehova in Jezus nedvomno cenita, ne glede na to, ali je velik ali majhen. (2. Kor. 9:7)

18. Zakaj naj bi upoštevali na Bibliji temelječa navodila občinskih starešin?

¹⁸ Kot tretje pa lahko vsak od nas dokaže, da je Kristusov prijatelj, tako, da upošteva navodila občinskih starešin. Ti možje so pod Kristusovim vodstvom postavljeni po svetem duhu. (Efež. 5:23) »Ubogajte tiste, ki med vami vodijo, in se jim podrejajte,« je napisal apostol Pavel. (Heb. 13:17) Občasno nam morda ni lahko ubogati na Bibliji temelječih navodil, ki nam jih dajo občinski starešine. Verjetno so nam znane njihove pomanjkljivosti, kar lahko popači naš pogled na njihove opomine. Vendar Kristus, Glava občine, te nepopolne može vseeno z veseljem uporablja. Zato s tem, kako se odzivamo  na njihovo vodstvo, neposredno vplivamo na svoje prijateljstvo s Kristusom. Kadar starešinam spregledamo napake in z veseljem upoštevamo njihova navodila, dokazujemo, da imamo radi Kristusa.

Kje lahko najdemo dobre prijatelje

19., 20. Koga lahko najdemo v krščanski občini in o čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ Jezus pa ne skrbi za nas samo po ljubečih pastirjih, temveč tudi tako, da nam priskrbuje duhovne matere, brate in sestre v občini. (Beri Marko 10:29, 30.) Kako so se tvoji sorodniki odzvali, ko si se pričel družiti z Jehovovimi pričami? Upamo, da so te podprli v prizadevanju, da bi se zbližal z Bogom in Kristusom. Vendar je Jezus dejal, da bodo včasih »človekovi sovražniki [. . .] njegovi domači«. (Mat. 10:36) Kako tolažilno je vedeti, da lahko znotraj občine najdemo ljudi, zvestejše od rodnega brata! (Preg. 18:24)

²⁰ Iz Pavlovih pozdravov, ki jih je poslal posameznikom na koncu svojega pisma občini v Rimu, lahko razberemo, da je spletel številna tesna prijateljstva. (Rim. 16:8–16) Podobno je apostol Janez svoje tretje pismo končal z besedami: »Pozdravi prijatelje po imenu.« (3. Jan. 14) Očitno je tudi on sklenil veliko trajnih prijateljstev. Kako lahko pri tem, ko sklepamo in gojimo zdrava prijateljstva s svojimi duhovnimi brati in sestrami, posnemamo zgled Jezusa in zgodnjih učencev? Na to vprašanje bo odgovoril naslednji članek.

Kako bi odgovoril?

• Kakšen zgled nam je dal Jezus glede tega, kaj pomeni biti dober prijatelj?

• Kako so se učenci odzvali na Jezusovo prijateljstvo?

• S čim lahko dokažemo, da smo Kristusovi prijatelji?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 14]

Jezusa je zanimalo, kaj njegovi prijatelji mislijo in čutijo.

[Slike na strani 16]

Kako lahko pokažemo, da si želimo biti Kristusovi prijatelji?