Naj bo sleherni dan tvojega življenja v slavo Bogu

»DAJ, da zjutraj slišim o tvoji srčni dobrotljivosti, kajti vate zaupam,« je molil k Jehovu psalmist David. »Pokaži mi pot, po kateri naj hodim!« (Ps. 143:8) Ali Boga Jehova takrat, ko se zbudiš in se mu zahvališ za nov dan življenja, tako kakor David prosiš, naj te vodi, da se boš kar najbolje odločal? Nedvomno.

Ker smo posvečeni Jehovovi služabniki, si prizadevamo »vse dela[ti] Bogu v slavo«, pa naj jemo, pijemo ali delamo kar koli drugega. (1. Kor. 10:31) Zavedamo se, da s svojim vsakodnevnim življenjem Jehova bodisi slavimo bodisi sramotimo. Poleg tega se spominjamo stavka iz Božje Besede, ki pravi, da Satan »dan in noč« obtožuje Kristusove brate, pa tudi vse druge Božje služabnike na zemlji. (Raz. 12:10) Zato smo odločeni, da bomo priskrbeli odgovor na Satanove neresnične obtožbe in razveseljevali srce našega Očeta Jehova s tem, da mu bomo opravljali sveto službo »dan in noč«. (Raz. 7:15; Preg. 27:11)

Poglejmo si na kratko, na katera dva pomembna načina lahko pokažemo, da si želimo sleherni dan živeti v slavo Bogu. K prvemu spada to, da dajemo v življenju prednost pravim stvarem, k drugemu pa to, da kažemo, da nam je mar za druge.

Živimo v skladu s svojo obljubo

Ko smo se posvetili Jehovu, smo mu izrazili srčno željo, da bi mu radi služili. Poleg tega smo mu obljubili, da bomo »dan za dnem« – vso večnost – hodili po njegovih poteh. (Ps. 61:5, 8) Kako torej lahko izpolnimo to obljubo? Kako lahko Jehovu vsak dan pokažemo, da ga ljubimo iz vsega srca?

Božja Beseda jasno pokaže, kaj Jehova pričakuje od nas. (5. Mojz. 10:12, 13) Nekaj od tega je navedeno v okvirju z naslovom  »Dolžnosti, ki smo jih dobili od Boga«, ki je na 22. strani. Ker nam jih je naložil Bog, so pomembne. Kako se odločimo, katera od njih ima prednost, kadar bi morali opraviti dve ali več hkrati?

V našem življenju je na prvem mestu sveta služba, h kateri spadajo preučevanje Biblije, molitev, krščanski shodi in oznanjevanje. (Mat. 6:33; Jan. 4:34; 1. Pet. 2:9) Vendar ne moremo ves dan nameniti zgolj duhovnim dejavnostim. Čas si moramo vzeti tudi za službo, šolo in številna gospodinjska opravila. Kljub temu pa naredimo vse, kar lahko, da posvetno delo in druge dejavnosti ne ovirajo naše svete službe, denimo obiskovanja krščanskih shodov. Ko na primer načrtujemo dopust, pazimo, da ne zamudimo obiska okrajnega nadzornika, dneva posebnega zbora, okrajnega zbora ali območnega zborovanja. Včasih lahko nekatere svoje odgovornosti združimo. Na primer, čiščenje kraljestvene dvorane lahko postane družinski projekt, kosilo v službi ali šoli pa lahko izkoristimo za pričevanje sodelavcem ali sošolcem. Prav zares, kadar koli moramo v življenju sprejeti kakšno odločitev (pa naj gre za iskanje službe, izbiro prijateljev ali odločitev glede šolanja), želimo, da bi nanjo vplivalo to, kar ima v našem življenju prednost pred vsem drugim – čaščenje Jehova, našega ljubečega Očeta. (Prid. 12:13)

 Pokažimo, da nam je mar za druge

Jehova želi, da se zanimamo za druge in jim delamo dobro. Satan pa po drugi strani podpihuje sebičnost. Njegov svet je poln ljudi, ki »ljubi[jo] sebe« in »užitke« ter »seje[jo] v prid svojemu mesu«. (2. Tim. 3:1–5; Gal. 6:8) Mnogi se ne menijo preveč za to, kako bodo s svojimi dejanji vplivali na druge. »Dela mesa« so očitna povsod. (Gal. 5:19–21)

Povsem drugačno stališče pa imajo tisti, ki pod vplivom Jehovovega svetega duha pri svojem ravnanju z drugimi kažejo ljubezen, prijaznost in dobroto! (Gal. 5:22) Božja Beseda nam pravi, naj dajemo potrebe drugih pred svoje. Zato se dejavno zanimajmo za druge, obenem pa pazimo, da se ne bi vmešavali v njihove osebne zadeve. (1. Kor. 10:24, 33; Fil. 2:3, 4; 1. Pet. 4:15) Čeprav nam je še posebej mar za sovernike, pa si prizadevamo delati dobro tudi drugim. (Gal. 6:10) Ali bi lahko danes komu izkazal prijaznost? (Glej okvir  »Pokažimo jim, da nam je mar zanje« na 23. strani.)

Za druge pa se ne zanimamo samo ob nekaterih posebnih priložnostih. (Gal. 6:2; Efež. 5:2; 1. Tes. 4:9, 10) Na okoliščine drugih skušamo  biti pozorni vsak dan. Na njihove potrebe se trudimo odzvati hitro, tudi ko to za nas ni najbolj prikladno. Želimo biti radodarni z vsem, kar imamo – s svojim časom, imetjem, izkušnjami in modrostjo. Če bomo velikodušni do drugih, nam Jehova zagotavlja, da bo tudi on velikodušen do nas. (Preg. 11:25; Luk. 6:38)

Opravljajmo sveto službo »dan in noč«

Toda ali je res mogoče opravljati sveto službo Jehovu »dan in noč«? Da. To delamo, če pri vsem, kar spada k čaščenju, sodelujemo redno in marljivo. (Apd. 20:31) Naše življenje je zapolnjeno s sveto službo, če vsak dan beremo Božjo Besedo in o njej premišljujemo, redno molimo, si prizadevamo biti na vseh shodih in izkoristimo vsako priložnost za pričevanje. (Ps. 1:2; Luk. 2:37; Apd. 4:20; 1. Tes. 3:10; 5:17)

Ali kot posamezniki opravljamo takšno sveto službo Jehovu? Če si res želimo, da bi mu ugajali in odgovorili na Satanove obtožbe, se bo to videlo iz vseh področij našega vsakodnevnega življenja. Prizadevali si bomo, da bomo vedno, ne glede na to, kaj delamo, in ne glede na okoliščine, ravnali v slavo Jehovu. Dovolili bomo, da nas bodo njegova načela vodila pri našem govorjenju, vedenju in odločanju. Jehovu bomo kazali hvaležnost za njegovo ljubečo skrb in podporo tako, da mu bomo popolnoma zaupali in mu služili po svojih najboljših močeh. Če pa kdaj zaradi svoje nepopolnosti ne bomo upoštevali njegovih meril, bomo pripravljeni sprejeti njegov nasvet in discipliniranje. (Ps. 32:5; 119:97; Preg. 3:25, 26; Kol. 3:17; Heb. 6:11, 12)

Naj bo torej sleherni dan našega življenja še naprej v slavo Bogu. Če bomo tako ravnali, bomo našli poživitev svojim dušam, naš nebeški Oče pa bo vso večnost ljubeče skrbel za nas. (Mat. 11:29; Raz. 7:16, 17)

[Okvir/slike na strani 22]

 Dolžnosti, ki smo jih dobili od Boga

• Da pogosto molimo. (Rim. 12:12)

• Da beremo in preučujemo Biblijo ter razmišljamo, kako bi naučeno uporabili v svojem življenju. (Ps. 1:2; 1. Tim. 4:15)

• Da častimo Jehova kot del občine. (Ps. 35:18; Heb. 10:24, 25)

• Da skrbimo za svojo družino v gmotnem, duhovnem in čustvenem pogledu. (1. Tim. 5:8)

• Da oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu in pridobivamo učence. (Mat. 24:14; 28:19, 20)

• Da skrbimo za svoje telesno, duhovno in čustveno zdravje, kar med drugim pomeni, da si vzamemo čas za zdravo sprostitev. (Mar. 6:31; 2. Kor. 7:1; 1. Tim. 4:8, 16)

• Da skrbimo za občinske odgovornosti. (Apd. 20:28; 1. Tim. 3:1)

• Da skrbimo za urejenost svojega doma in kraljestvene dvorane. (1. Kor. 10:32)

[Okvir/slika na strani 23]

 Pokažimo jim, da nam je mar zanje

• Ostarelemu bratu ali sestri. (3. Mojz. 19:32)

• Fizično ali psihično bolnemu. (Preg. 14:21)

• Članu občine, ki nujno potrebuje našo pomoč. (Rim. 12:13)

• Najožjemu sorodniku. (1. Tim. 5:4, 8)

• Soverniku, ki je ovdovel. (1. Tim. 5:9)

• Marljivemu starešinu v občini. (1. Tes. 5:12, 13; 1. Tim. 5:17)