Mladi, kaj boste storili s svojim življenjem?

»Udarcev ne usmerjam tako, kakor da bi mahal po zraku.« (1. KOR. 9:26)

1., 2. Kaj potrebuješ, da bi bil med odraščanjem uspešen?

ČE BI se na potovanje odpravil po povsem neznani poti, bi gotovo vzel s seboj zemljevid in kompas. Zemljevid bi ti pomagal ugotoviti, kje trenutno si, in določiti pravo smer. Kompas pa bi ti pomagal pravo smer obdržati. Toda zemljevid in kompas bi ti kaj malo koristila, če ne bi vedel, kam si namenjen. Da torej ne bi brezciljno taval naokoli, bi moral točno poznati cilj svojega potovanja.

² V podobnih razmerah si sedaj, ko odraščaš. Na razpolago imaš zanesljiv zemljevid in kompas. Biblija je kakor zemljevid, ki ti lahko pomaga ugotoviti, katero pot naj bi izbral. (Preg. 3:5, 6) Tvoja vest pa ti je lahko, če jo pravilno šolaš, v veliko pomoč pri tem, da na pravi poti tudi ostaneš. (Rim. 2:15) Zato jo lahko primerjamo s kompasom. Da pa bi bilo tvoje življenje uspešno, moraš poleg tega vedeti, kam si namenjen. Določiti si moraš konkretne cilje.

3. Zakaj si je koristno postavljati cilje, kot je to omenil Pavel v 1. Korinčanom 9:26?

³ Apostol Pavel je v nekaj besedah opisal, zakaj si je koristno postavljati cilje in se truditi, da bi jih dosegli: »Jaz ne tečem negotovo, tudi udarcev ne usmerjam tako, kakor da bi mahal po zraku.« (1. Kor. 9:26) Z gotovostjo lahko tečeš takrat, ko imaš pred seboj cilj. Kaj kmalu boš moral sprejeti nekatere pomembne odločitve, denimo v zvezi s služenjem Bogu, zaposlitvijo, poroko in družino. Včasih se boš morda počutil, kakor da tavaš v labirintu različnih možnosti. Toda če si vnaprej določiš pot, tako da se odločaš na temelju resnic in načel iz Božje Besede, te ne bo zamikalo, da bi šel v napačno smer. (2. Tim. 4:4, 5)

4., 5. a) Kaj se lahko zgodi, če si ne zastaviš ciljev? b) Zakaj naj bi te pri odločitvah vodila želja, da bi ugajal Bogu?

⁴ Če si ne boš sam zastavil ciljev, te bodo vrstniki in učitelji verjetno skušali navesti na to, da bi se odločil za kaj, za kar oni menijo, da je zate dobro. Tudi če že imaš jasno določene cilje, ti bodo nekateri še vedno skušali pomagati s svojimi nasveti. Medtem ko poslušaš njihove predloge, se vprašaj: »Ali mi bodo cilji, ki jih omenjajo, pomagali, da se bom spominjal svojega Stvarnika, sedaj ko sem še mlad, ali pa me bodo od tega odvračali?« (Beri Pridigar 12:1.)

⁵ Zakaj naj bi te pri odločitvah v življenju vodila želja, da bi ugajal Bogu? Eden od razlogov je ta, da smo vse dobro, kar imamo, dobili od Jehova. (Jak. 1:17) Res, prav vsi bi mu morali biti hvaležni. (Raz. 4:11) Ali bi Jehovu sploh lahko bolje pokazal svojo hvaležnost kakor s tem, da ga imaš v mislih, ko si postavljaš cilje? Poglejmo si, katere cilje si je vredno postaviti in kaj bi moral storiti za to, da bi jih lahko dosegel.

Katere cilje si lahko postaviš?

6. Kateri osnovni cilj si lahko postaviš in zakaj?

⁶ Kot smo omenili že v prejšnjem članku, je eden od osnovnih ciljev, ki si jih lahko  postaviš, ta, da si dokažeš, da je to, kar piše v Bibliji, resnica. (Rim. 12:2; 2. Kor. 13:5) Tvoji vrstniki morda verjamejo v evolucijo ali razne lažne verske nauke zato, ker so jim drugi rekli, da morajo v to verjeti. Tebi pa ni treba verjeti v nekaj samo zato, ker so ti drugi tako rekli. Zapomni si, da Jehova želi, da mu služiš z vsem svojim umom. (Beri Matej 22:36, 37.) Naš nebeški Oče želi, da si vero zgradiš na dokazih. (Heb. 11:1)

7., 8. a) Kateri kratkoročni cilji ti bodo pomagali utrditi vero? b) S čim boš nagrajen, ko boš dosegel nekaj svojih kratkoročnih ciljev?

⁷ Zakaj si ne bi svoje vere utrdil tako, da bi si postavil nekaj kratkoročnih ciljev? Eden od njih bi lahko bil ta, da vsak dan moliš. Če bi rad, da se tvoje molitve ne bi ponavljale in bi bile določne, si lahko zapomniš ali pa zapišeš, kar se ti je dogajalo čez dan, in kaj od tega v molitvi omeniš. Ne omenjaj le težav, s katerimi se spoprijemaš, ampak tudi to, kar te je razveselilo. (Fil. 4:6) Naslednji cilj, ki si ga lahko postaviš, je dnevno branje Biblije. Ali si vedel, da lahko celotno Biblijo prebereš v samo enem letu, če vsak dan prebereš kake štiri strani? * V Psalmu 1:1, 2 piše: »Srečen tisti človek, ki [. . .] se veseli v Jehovovi postavi in njegovo postavo pozorno bere dan in noč.«

⁸ Tretji kratkoročni cilj pa bi lahko bil ta, da si za vsak občinski shod pripraviš kak odgovor. Sprva boš morda komentiral tako, da boš odgovor prebral iz publikacije ali pa boš prebral kak svetopisemski stavek. Nato pa si lahko postaviš za cilj, da boš komentiral s svojimi besedami. Pravzaprav vsakič, ko komentiraš, prineseš Jehovu darilo. (Heb. 13:15) Ko boš enkrat dosegel nekaj teh kratkoročnih ciljev, boš postal bolj samozavesten, bolj boš cenil Jehova in pripravljen boš na dolgoročne cilje.

9. Katere dolgoročne cilje si lahko postaviš, če še nisi kraljestveni oznanjevalec?

 ⁹ Katere dolgoročne cilje pa bi si lahko postavil? Če še nisi začel javno razglašati dobre novice, bi bil lahko tvoj dolgoročni cilj ta, da postaneš kraljestveni oznanjevalec. Ko boš ta plemeniti cilj dosegel, boš verjetno želel redno in učinkovito oznanjevati. Tako se ti ne bo zgodilo, da bi minil mesec, ti pa ne bi z nikomer spregovoril o dobri novici. Želel se boš tudi naučiti, kako na terenu uporabljati Biblijo. Potem boš na oznanjevanju nedvomno bolj užival. Sčasoma boš lahko oznanjevanju po hišah posvetil več časa ali pa se boš celo potrudil voditi biblijski pouk. Ko enkrat postaneš nekrščeni oznanjevalec, pa je najboljši cilj, ki si ga lahko postaviš, ta, da se usposobiš za krst ter postaneš posvečen in krščen Pričevalec Boga Jehova.

10., 11. Katere dolgoročne cilje si lahko postavijo krščeni mladi?

¹⁰ Če si že krščen Jehovov služabnik, pa lahko razmisliš še o drugih dolgoročnih ciljih. Občasno bi lahko pomagal drugim občinam oznanjevati na redko obdelanem področju. Svoje moči in zdravje lahko izkoristiš tudi za pomožno oziroma redno pionirsko službo. Na desettisoče srečnih pionirjev ti lahko pove, da je za mladega kristjana zelo nagrajujoče, če se spominja Stvarnika v svoji mladosti tako, da mu služi polnočasno. Te cilje lahko dosežeš že takrat, ko živiš doma. Tudi krajevna občina bo od tega imela koristi.

¹¹ Drugi dolgoročni cilji pa te lahko popeljejo preko meja domače občine. Lahko se na primer odločiš, da bi služil v kakem drugem mestu ali državi, kjer potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev. Mogoče boš želel pomagati pri gradnji kraljestvenih dvoran ali podružnic v drugih državah. Morda boš lahko celo delal v Betelu ali postal misijonar. Seveda pa je prvi in hkrati najpomembnejši korak, ki vodi do večine dolgoročnih ciljev, ki smo jih do sedaj omenili, ta, da se krstiš. Če se še nisi krstil, premisli, kaj vse moraš storiti, da bi lahko dosegel ta mejnik v svojem življenju.

Kako se lahko pripraviš na krst

12. Iz katerih razlogov se nekateri krstijo in zakaj ti razlogi niso dovolj tehtni?

¹² Kaj je po tvojem mnenju namen krsta? Nekateri morda menijo, da jih bo krst zaščitil pred tem, da bi grešili. Drugi pa mislijo, da bi se morali krstiti zato, ker so se krstili njihovi vrstniki. Spet tretji pa bi mogoče radi ugodili svojim staršem. Toda krst ni pogodba, ki bi ti preprečevala, da bi počel to, kar si na skrivaj želiš. Niti se ne bi smel krstiti zaradi tega, ker bi nate pritiskali drugi. Krstil naj bi se takrat, ko povsem razumeš, kaj pomeni biti Jehovova priča, in si prepričan, da si pripravljen in voljan sprejeti takšno odgovornost. (Prid. 5:4, 5)

13. Zakaj naj bi se krstil?

¹³ Krstili naj bi se med drugim zato, ker je Jezus svojim sledilcem naročil, naj pridobivajo učence in jih krščujejo. Poleg tega je dal zgled, s tem da se je sam dal krstiti. (Beri Matej 28:19, 20; Marko 1:9.) In ne samo to, krst je pomemben za rešitev. Apostol Peter je, zatem ko je omenil, da je Noe zgradil barko, v kateri je skupaj z družino preživel potop, še dodal: »To je simbol tega, kar prav tako zdaj rešuje vas, namreč simbol krsta [. . .], in sicer po vstajenju Jezusa Kristusa.« (1. Pet. 3:20, 21) To pa seveda ne pomeni, da je krst nekakšna zavarovalna polica, ki si jo sklenil, da bi bil zavarovan, če bi prišlo do nesreče. Ne, za krst se odločiš zato, ker imaš Jehova rad in mu želiš služiti z vsem  svojim srcem, dušo, umom in močjo. (Mar. 12:29, 30)

14. Zakaj morda nekateri odlašajo s krstom, toda kaj ti Biblija zagotavlja?

¹⁴ Nekateri se mogoče obotavljajo krstiti, ker jih je strah, da bi bili kasneje morda izobčeni. Ali imaš tudi ti podobne strahove? No, takšen strah sam po sebi ni nujno slab. Lahko pomeni, da razumeš, kakšna tehtna odgovornost je biti Jehovova priča. Ali za to, da se ne krstiš, obstaja še kak drug razlog? Morda še nisi povsem prepričan, da je živeti po Božjih merilih nekaj najboljšega. Lažje boš presodil, če boš razmislil o tem, kakšne težave imajo tisti, ki se ne menijo za biblijska merila. Po drugi strani pa morda Božja merila ceniš, toda nisi prepričan, ali boš lahko po njih živel. Vendar to dejansko utegne biti dober znak, saj kaže, da si ponižen. Navsezadnje Biblija pravi, da je srce nepopolnega človeka zvijačno. (Jer. 17:9) Toda lahko ti uspe, če boš nenehno pazil nase in ravnal skladno z Božjo besedo. (Beri Psalm 119:9.) Razlogi, zaradi katerih se obotavljaš krstiti, so lahko najrazličnejši, vendar se moraš s takšnimi skrbmi in dvomi spoprijeti. *

15., 16. Kako lahko ugotoviš, ali si pripravljen za krst?

¹⁵ Kako pa lahko ugotoviš, ali si pripravljen za krst? Vprašal bi se lahko na primer: »Ali znam drugim pojasniti osnovne biblijske nauke? Ali grem na oznanjevanje tudi takrat, ko moji starši ne gredo? Ali se trudim obiskovati vse krščanske shode? Ali se lahko spomnim kakega konkretnega dogodka, ko sem se uprl pritisku vrstnikov? Ali bi še naprej služil Jehovu, četudi bi se moji starši in prijatelji odvrnili od njega? Ali sem že molil k Bogu glede svojega odnosa z njim? Ali sem se že povsem posvetil Jehovu v molitvi?«

¹⁶ Krst je pomembna življenjska prelomnica, ki je ne bi smeli jemati na lahko. Ali si toliko zrel, da bi lahko resno razmislil o tem koraku? Zrelost posameznika se ne meri zgolj po tem, kako dobre govore ima na odru ali kakšen vtis naredi s svojimi komentarji na druge. Od zrelega človeka se pričakuje, da razume biblijska načela in da se je sposoben na temelju njih tudi odločati. (Beri Hebrejcem 5:14.) Če si že prišel do te točke v življenju, potem je pred teboj največja prednost, kar jih je – da iz vsega srca služiš Jehovu in s svojim življenjem pokažeš, da si se mu zares posvetil.

17. Kaj ti bo pomagalo, da se boš lahko spoprijel s težavami, ki utegnejo nastopiti po krstu?

 ¹⁷ Takoj po krstu morda navdušeno služiš Bogu. Toda kaj kmalu se lahko nate zgrnejo težave, ki bodo preizkusile tvojo vero in zdržljivost. (2. Tim. 3:12) Nikar ne misli, da se boš moral z njimi spopasti sam. Za nasvet prosi svoje starše. Poišči pomoč pri zrelih bratih in sestrah v občini. Za prijatelje imej tiste, ki ti bodo stali ob strani. Nikoli ne pozabi, da je Jehovu mar zate in da ti bo dal potrebno moč za to, da se boš lahko spoprijel z vsakršnimi razmerami, v katerih bi se utegnil znajti. (1. Pet. 5:6, 7)

Kako lahko dosežeš svoje cilje?

18., 19. Kako ti bo koristilo, če boš razmislil, čemu daješ v življenju prednost?

¹⁸ Ali se ti zdi, da kljub najboljšim namenom enostavno nikoli nimaš dovolj časa za to, da bi naredil, kar bi moral in kar si želiš? Če prikimavaš, razmisli, čemu daješ prednost. Naj ponazorimo: Vzemi vedro in vanj zloži nekaj večjih kamnov. Zatem vanj vsuj še pesek. Zdaj je vedro polno kamnov in peska. Nato vedro izprazni, vendar peska in kamenja ne zavrzi. Sedaj vedro znova napolni, vendar tokrat vanj najprej vsuj pesek, nato pa poskusi v njega zložiti še kamne. Ne gre? To je zato, ker si vedro najprej napolnil s peskom.

¹⁹ V podobnih okoliščinah se lahko znajdeš, ko se odločaš o tem, kako rabiti čas. Če ti je denimo razvedrilo na prvem mestu v življenju, se ti bo zdelo, da nikoli nimaš dovolj časa za pomembne stvari – za teokratične dejavnosti. Če pa boš po drugi strani upošteval biblijski nasvet »Ugotov[i], kaj je pomembnejše«, boš imel dovolj časa za delo v prid Kraljestva, pa tudi za nekaj razvedrila. (Fil. 1:10)

20. Kaj lahko storiš, če se te pri tem, ko si prizadevaš doseči svoje cilje, polastijo zaskrbljenost in dvomi?

²⁰ Medtem ko si prizadevaš, da bi dosegel svoje cilje, tudi krst, se te lahko včasih polastijo zaskrbljenost in dvomi. Takrat »zvrni svoje breme na Jehova«, in »on te bo podpiral«. (Ps. 55:22) Danes imaš priložnost sodelovati v najbolj navdušujočem in pomembnem delu v človeški zgodovini – pri svetovnem oznanjevanju in poučevanju. (Apd. 1:8) Lahko se odločiš, da boš samo opazovalec in boš gledal druge, kako opravljajo to delo. Lahko pa pri njem aktivno sodeluješ. Nikar se ne obotavljaj s svojimi talenti služiti Bogu in podpirati njegovo Kraljestvo. Nikoli ne boš obžaloval, da si služil »svojemu Velikemu stvarniku v dnevih svoje mladosti«. (Prid. 12:1)

[Podčrtni opombi]

Kako bi odgovoril?

• Zakaj naj bi si postavljal cilje?

• Naštej nekaj ciljev, ki jih je vredno doseči.

• Kako se lahko pripraviš na krst?

• Zakaj boš lažje dosegel svoje cilje, če boš razmislil, čemu daješ v življenju prednost?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Ali si si postavil za cilj, da boš vsak dan bral Biblijo?

[Slika na strani 15]

Kaj ti bo pomagalo, da boš dosegel svoj cilj – krst?

[Slika na strani 16]

Kaj si se naučil iz te ponazoritve?