Kdo je najpomembnejši v tvojem življenju?
Kdo je najpomembnejši v tvojem življenju?
»Edino ti, ki ti je ime Jehova, [si] Najvišji nad vso zemljo!« (PS. 83:18)
1., 2. Kaj je poleg tega, da poznamo Jehovovo ime, še potrebno, da bi dobili večno življenje?
JEHOVOVO ime si morda prvič videl takrat, ko ti je kdo pokazal besede iz Psalma 83:18. Morda si bil presenečen, ko si prebral naslednje: »Da bi ljudje spoznali, da si edino ti, ki ti je ime Jehova, Najvišji nad vso zemljo!« Od takrat brez dvoma tudi ti s tem svetopisemskim stavkom pomagaš drugim spoznati našega ljubečega Boga, Jehova. (Rim. 10:12, 13)
2 Čeprav je pomembno, da ljudje spoznajo Jehovovo ime, zgolj to ni dovolj. Bodi pozoren, kako psalmist poudari še eno resnico, bistveno za našo rešitev, ko reče: »Edino ti, ki ti je ime Jehova, [si] Najvišji nad vso zemljo!« Da, Jehova je najpomembnejša oseba v vsem vesolju. Kot Stvarnik vsega ima pravico pričakovati od vseh svojih stvarjenj popolno podrejenost. (Raz. 4:11) Zato je prav, da se vprašamo: »Kdo je najpomembnejša oseba v mojem življenju?« Zelo pomembno je, da skrbno preučimo, kako bi odgovorili na to vprašanje.
Sporno vprašanje, zastavljeno v edenskem vrtu
3., 4. Kako je Satanu uspelo prevarati Evo in s kakšnim izidom?
3 To, kako pomembno je, da ugotovimo, kdo je najpomembnejši v našem življenju, se jasno vidi iz tega, kar se je zgodilo v edenskem vrtu. Uporni angel, ki je kasneje postal znan kot Satan Hudič, je nagovarjal prvo žensko, Evo, naj prezre Jehovovo prepoved, da se ne sme uživati sadu določenega drevesa, in dá prednost svojim željam. (1. Mojz. 2:17; 2. Kor. 11:3) Eva mu je nasedla in s tem pokazala, da ne spoštuje Jehovove vrhovnosti. Jehova ni imela za najpomembnejšo osebo v svojem življenju. Kako pa je Satanu uspelo prevarati Evo?
4 Satan je v pogovoru z Evo uporabil več pretkanih taktik. (Beri 1. Mojzesova 3:1–5.) Kot prvo, Satan ni omenjal Jehovovega osebnega imena, ampak je uporabil le izraz »Bog«. Po drugi strani pa je pisec Prve Mojzesove knjige zapisal Jehovovo osebno ime v prvi vrstici tega poglavja. Kot drugo, Satan ni govoril o tem, kar je Bog »zapovedal«, ampak je samo vprašal, kaj je Bog »rekel«. (1. Mojz. 2:16) Na ta prikriti način je morda skušal zmanjšati pomembnost Božje zapovedi. Kot tretje, čeprav je govoril samo z Evo, je nagovarjal oba, Adama in Evo. S tem je mogoče skušal prebuditi njen ponos, ji dati občutek pomembnosti – kot da je ona pooblaščena za to, da zastopa sebe in moža. S kakšnim izidom? Eva si je očitno prilastila pravico, da govori v imenu obeh, ko je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu smeva jesti.«
5. a) Do česa je Satan pripravil Evo? b) Kaj je Eva pokazala s tem, da je jedla prepovedani sad?
5 Satan pa je tudi izkrivil dejstva. Namigoval je, da jima Bog dela krivico, ko je zahteval, »da ne smeta jesti od vseh dreves v vrtu«. Poleg tega je uspel Evo navesti na to, da je začela razmišljati o sebi in o tem, kako bi lahko domnevno izboljšala svoje življenje s tem, da bi postala »kakor Bog«. Naposled jo je pripravil do tega, da se je namesto na svoj odnos z Njim, ki ji je dal vse, osredotočila na drevo in njegov sad. (Beri 1. Mojzesova 3:6.) Na žalost je jedla sad in tako pokazala, da Jehova ni najpomembnejši v njenem življenju.
Sporno vprašanje, zastavljeno v Jobovih dneh
6. O čem je Satan podvomil v zvezi z Jobovo značajnostjo in katero priložnost je dobil Job?
6 Stoletja kasneje je zvesti Job imel priložnost pokazati, kdo je najpomembnejši v njegovem življenju. Ko je Jehova opozoril Satana na Jobovo značajnost, je ta odvrnil: »Ali se Job zastonj boji Boga?« (Beri Job 1:7–10.) Satan ni oporekal temu, da je bil Job poslušen Bogu. Obtožil ga je, da Jehovu ne služi iz ljubezni, ampak zaradi sebičnih koristi. Edino Job bi lahko dokazal, da je ta obtožba neresnična, zato je dobil priložnost, da to stori.
7., 8. S katerimi preizkušnjami se je moral Job spoprijeti in kaj je dokazal z zvesto zdržljivostjo?
7 Jehova je dovolil, da Satan na Joba zgrne nesrečo za nesrečo. (Job 1:12–19) Kako se je Job odzval na te povsem spremenjene okoliščine? Izvemo, da »ni grešil niti ni Bogu pripisoval nič napačnega«. (Job 1:22) Toda Satan še vedno ni dal miru. Pritoževal se je: »Kožo za kožo; človek bo dal za svojo dušo vse, kar ima.« * (Job 2:4) Satan je predpostavljal, da bo Job, če bo sam trpel, sklenil, da Jehova ni najpomembnejša oseba v njegovem življenju.
8 Joba je zadela nagnusna bolezen, ki ga je iznakazila, nato pa je njegova žena nanj pritiskala, naj prekolne Boga in umre. Kasneje so ga trije lažni tolažniki obtožili napačnega ravnanja. (Job 2:11–13; 8:2–6; 22:2, 3) Vendar pa je bil Job kljub vsemu temu trpljenju še naprej značajen. (Beri Job 2:9, 10.) S svojo zvesto zdržljivostjo je dokazal, da je Jehova najpomembnejša oseba v njegovem življenju. Prav tako je dokazal, da lahko nepopoln človek spodbije krive obtožbe Hudiča, četudi le v omejeni meri. (Primerjaj Pregovori 27:11.)
Jezus priskrbi popoln odgovor
9. a) Kako je Satan skušal navesti Jezusa na to, da bi zadovoljil svojo osebno željo? b) Kako se je Jezus odzval na to skušnjavo?
9 Satan je Jezusa kmalu po njegovem krstu skušal navesti na to, da bi se vdal sebičnim željam, namesto da bi imel Jehova še naprej za najpomembnejšo osebo v svojem življenju. Hudič se je spravil na Jezusa s tremi skušnjavami. Kot prvo je skušal izkoristiti Jezusovo potrebo po hrani, zato mu je predlagal, naj spremeni kamne v kruh. (Mat. 4:2, 3) Jezus ni jedel že 40 dni in je bil zelo lačen. Zato ga je Hudič hotel navesti na to, naj zlorabi svoje čudežne moči, da bi si potešil lakoto. Kako se je Jezus odzval? Skušnjavo je nemudoma zavrnil, ker se je nasprotno od Eve, ki ni poslušala Jehovovih navodil, osredotočil na Jehovovo Besedo. (Beri Matej 4:4.)
10. Zakaj je Satan pozval Jezusa, naj se vrže s tempeljskega obzidja?
10 Satan je Jezusa prav tako skušal nagovoriti k sebičnemu ravnanju. Pozval ga je, naj se vrže s tempeljskega obzidja. (Mat. 4:5, 6) Kaj je Satan upal, da bo s tem dosegel? Trdil je, da bi to, da se Jezus ob padcu ne bi poškodoval, dokazovalo, da je »Božji sin«. Hudič je očitno hotel, da bi bil Jezus pretirano zaskrbljen za svoj ugled, in to tako zelo, da bi se bil pripravljen bahavo dokazovati pred ljudmi. Satan je vedel, da se utegne posameznik spustiti v nevarnost zaradi ponosa in želje, da ne bi zapravil svojega ugleda. Zato je zlorabil svetopisemski stavek, vendar je Jezus pokazal, da popolnoma razume Jehovovo Besedo. (Beri Matej 4:7.) Zavrnil je to skušnjavo in s tem znova dokazal, da je Jehova najpomembnejši v njegovem življenju.
11. Zakaj je Jezus zavrnil Hudiča, ko mu je ta ponudil vsa kraljestva sveta?
11 Satan je v svojem zadnjem obupanem poskusu Jezusu ponudil vsa kraljestva sveta. (Mat. 4:8, 9) Jezus je ponudbo takoj zavrnil. Zavedal se je, da bi bilo sprejeti to ponudbo enako, kot če bi obrnil hrbet Jehovovi vrhovni oblasti – Božji pravici do tega, da vlada kot Najvišji v vsem vesolju. (Beri Matej 4:10.) Jezus je vsakokrat Satanu odgovoril tako, da je citiral svetopisemske vrstice, v katerih je omenjeno Jehovovo osebno ime.
12. a) Kaj je Jezusa zelo mučilo, ko se je bližal koncu svojega življenja na zemlji? b) Kako je Jezus ne glede na vse ravnal in kaj nam to pove o njem?
12 Jezus je moral proti koncu svojega življenja na zemlji sprejeti zelo težko odločitev. Med svojim služenjem je velikokrat dejal, da je pripravljen žrtvovati svoje življenje. (Mat. 20:17–19, 28; Luk. 12:50; Jan. 16:28) Obenem pa je vedel, da ga bodo po krivem obtožili kot bogokletnika in ga po judovskem pravnem sistemu obsodili na smrt. To, da bo moral umreti v takšnih okoliščinah, ga je zelo mučilo. Molil je: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene.« Vendar je nadaljeval: »Pa ne kakor hočem jaz, temveč kakor hočeš ti.« (Mat. 26:39) Da, Jezus je s tem, da je ostal zvest vse do smrti, nedvomno dokazal, kdo je najpomembnejši v njegovem življenju.
Naš odgovor na vprašanje, kdo nam je najpomembnejši v življenju
13. Kaj smo se do sedaj naučili od Eve, Joba in Jezusa Kristusa?
13 Kaj smo spoznali do sedaj? Iz Evinega primera smo spoznali, da tisti, ki podležejo sebičnim željam ali občutkom samopomembnosti, s tem razkrijejo, da Jehova ni najpomembnejši v njihovem življenju. Iz Jobovega značajnega ravnanja smo videli, da lahko celo nepopolni ljudje pokažejo, da jim je Jehova na prvem mestu v življenju, in sicer s tem, da zvesto vztrajajo kljub nadlogam, tudi kadar ne razumejo povsem vzroka zanje. (Jak. 5:11) Iz Jezusovega zgleda pa smo se naučili, da moramo biti pripravljeni trpeti sramoto in da se ne smemo preveč ukvarjati s svojim ugledom. (Heb. 12:2) Toda kako lahko vse to upoštevamo?
14., 15. V čem se je Jezusov odziv na skušnjave razlikoval od Evinega odziva in kako lahko posnemamo Jezusa? (Komentiraj ilustracijo na 18. strani.)
14 Nikoli ne dopusti, da bi v skušnjavah pozabil na Jehova. Ko se je Eva znašla v skušnjavi, je dovolila, da je ta terjala vso njeno pozornost. Videla je, da je sad »dober za jed in mikaven za oči, da, bil je privlačen za oči«. (1. Mojz. 3:6) Kako drugače se je v skušnjavah odzval Jezus! Vsakokrat je gledal naprej, mimo trenutne skušnjave, in upošteval posledice svojih dejanj. Opiral se je na Božjo Besedo in tudi uporabljal Jehovovo ime.
15 Na kaj usmerimo svojo pozornost, kadar se znajdemo v skušnjavi, da bi storili kaj, kar Jehovu ne ugaja? Bolj ko se bomo osredotočili na to, kar nam je v skušnjavo, močneje si bomo to želeli. (Jak. 1:14, 15) Če se pojavi napačna želja, moramo hitro ukrepati in jo izkoreniniti, tudi če je ta ukrep morda videti tako drastičen kot odstranitev kakšnega telesnega dela. (Mat. 5:29, 30) Podobno kot Jezus se moramo osredotočiti na posledice svojih dejanj – na to, kako bodo vplivala na naš odnos z Jehovom. Imeti moramo v mislih, kaj pravi njegova Beseda, Biblija. Le tako lahko dokažemo, da je Jehova najpomembnejša oseba v našem življenju.
16.–18. a) Zaradi česa utegnemo zapasti v malodušje? b) Kaj nam bo pomagalo v težavnih okoliščinah?
16 Nikoli ne dovoli, da bi se zaradi osebnih tragedij pričel jeziti na Jehova. (Preg. 19:3) Ker se vedno bolj približujemo koncu tega hudobnega sveta, vse več Jehovovih služabnikov prizadenejo nesreče in tragedije. Ne pričakujemo, da nas bo Bog danes čudežno zaščitil. Vendar se lahko vseeno zgodi, da podobno kot Job zapademo v malodušje, ko izgubimo koga od ljubljenih ali doživljamo osebne težave.
17 Kakor Job ni razumel, zakaj je Jehova dovolil, da so se zgodile nekatere stvari, tako tudi mi včasih morda ne razumemo, zakaj se dogajajo slabe reči. Mogoče slišimo novico, da so nekateri zvesti bratje in sestre umrli v kakšni naravni nesreči, na primer v potresu, kot je bil na Haitiju. Ali pa morda izvemo, da je bil kak značajen kristjan žrtev nasilja ali pa je umrl v strašni nesreči. Morda pa celo sami trpimo zaradi kakšnih mučnih razmer ali domnevnih krivic. Naše trpeče srce utegne klicati: »Zakaj, Jehova? Zakaj jaz? Kaj sem storil narobe?« (Hab. 1:2, 3) Kaj nam lahko pomaga v takšnih časih?
18 Paziti moramo, da ne bi sklepali, da so takšni dogodki znamenje Jehovovega neodobravanja. Jezus je to dejstvo poudaril, ko je omenil dve tragediji, ki sta se zgodili v njegovih dneh. (Beri Luka 13:1–5.) Mnoge nadloge so posledica »nepredvidenih dogodkov ob nepričakovanem času«. (Prid. 9:11) Toda ne glede na to, kaj je vzrok trpljenja, se lahko z njim spoprimemo, če se po pomoč zatečemo k »Bogu vse tolažbe«. On nam bo dal moč, ki jo potrebujemo za to, da bi vztrajali in ostali zvesti. (2. Kor. 1:3–6)
19., 20. Kaj je pomagalo Jezusu, da je zdržal ponižujoče okoliščine, in kaj lahko pomaga nam?
19 Nikoli ne dovoli, da bi se v ospredje prerinil ponos ali strah pred osramotitvijo. Jezusu je ponižnost omogočila, da se je »odrekel samemu sebi in prevzel podobo sužnja«. (Fil. 2:5–8) Ker se je zanašal na Jehova, je lahko zdržal marsikatero ponižujočo okoliščino. (1. Pet. 2:23, 24) S tem je postavil izpolnjevanje Jehovove volje na prvo mesto v svojem življenju, zaradi česar je bil potem povišan na visok položaj. (Fil. 2:9) Jezus je takšno življenjsko pot priporočal tudi svojim učencem. (Mat. 23:11, 12; Luk. 9:26)
20 Kdaj pa kdaj se utegnemo v kakšni preizkušnji vere počutiti osramočene. Vseeno bi morali biti prepričani enako kot apostol Pavel, ki je dejal: »Prav zaradi tega tudi prenašam vse to, toda ni me sram, saj poznam tistega, v katerega verujem, in sem prepričan, da je zmožen varovati vse, kar sem mu zaupal do tistega dne.« (2. Tim. 1:12)
21. Kaj smo kljub sebičnemu stališču, ki vlada v svetu, odločeni dokazati?
21 V Bibliji je bilo napovedano, da bodo v našem času »ljudje [. . .] ljubili sebe«. (2. Tim. 3:2) Potemtakem ni nič čudnega, da ima današnja generacija stališče »najprej jaz«. Naj nas takšno sebično stališče nikoli ne okuži! Če smo v kakšni skušnjavi, če nas zadene tragedija ali pa nas kdo skuša osramotiti, bodimo odločeni dokazati, da je Jehova zares najpomembnejša oseba v našem življenju.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 7 Nekateri biblicisti menijo, da izraz »koža za kožo« kaže na to, da bi bil Job iz sebičnosti pripravljen pustiti, da njegovi otroci in živali izgubijo svojo kožo oziroma življenje, vse dokler bi sam lahko obdržal svojo kožo ali življenje. Drugi pa menijo, da ta izraz poudarja to, da bi bil človek pripravljen izgubiti del kože, če bi mu to rešilo življenje. Na primer, človek si lahko glavo zaščiti tako, da z roko prestreže udarec, in pri tem izgubi del kože, da bi si rešil kožo. Ne glede na to, kaj je ta besedna zveza pomenila, je očitno namigovala, da se bo Job brez pomišljanja odrekel vsemu, da bi si rešil življenje.
Kaj se lahko naučimo iz tega . . .
• kako je Satan prevaral Evo?
• kako se je Job odzval na tragedije, ki jih je doživel?
• na kaj je bil osredotočen Jezus?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 17]
Eva se ni osredotočila na svoj odnos z Jehovom.
[Slika na strani 18]
Jezus ni podlegel Satanovim skušnjavam in se je osredotočil na izpolnjevanje Jehovove volje.
[Slika na strani 20]
Oznanjevanje v šotorskih naseljih po potresu na Haitiju
Ko smo v stiski, se lahko po pomoč zatečemo k »Bogu vse tolažbe«.