Ali se spomniš?
Ali se spomniš?
Ali si skrbno prebral zadnje številke Stražnega stolpa? Poglej, ali lahko odgovoriš na naslednja vprašanja:
V katerem pogledu nam je lahko Salomon svarilen zgled?
Bog je kralja Salomona uporabljal in blagoslavljal. Vendar se je Salomon med svojim vladanjem nehal ravnati po Božjih nasvetih. Poročil se je s faraonovo hčerko, ki je bila poganka, si nato vzel še mnogo drugih žen in dovolil, da so ga poganske ženske postopoma zapeljale v krivo čaščenje. Paziti moramo, da se ne bi tudi v nas postopoma razvili napačni pogledi ali težnje. (5. Mojz. 7:1–4; 17:17; 1. kra. 11:4–8) (15. 12., strani 10–12)
Zakaj lahko na Saro gledamo kot na bogovdano žensko in dragoceno ženo?
Ko je Bog Abrahamu zapovedal, naj zapusti Ur, je to pomenilo, da je moral zapustiti sorodnike, prijatelje in dotedanje življenje ter oditi neznano kam. Kljub temu je Sara z njim sodelovala in zaupala Bogu, da jo bo blagoslovil. Abrahama je spoštovala in odsevala lepe lastnosti. (1. 1., stran 8)
Zakaj je Bog rekel Abrahamu, naj žrtvuje svojega sina?
Pomembno je vedeti, da Jehova ni dopustil, da bi Abraham zares žrtvoval Izaka. Želel je le pokazati, kaj bo sam dejansko storil: da bo žrtvoval svojega Sina, Jezusa, in da ga bo to zelo drago stalo. (1. 1., stran 23)
Kaj kaže na to, da je od prvega stoletja naprej na zemlji vedno nekaj pravih maziljenih kristjanov?
»Dobro seme« v Jezusovi priliki o »pšenici« in »ljuljki« predstavlja »sinove kraljestva«. (Mat. 13:24–30, 38) Ljuljka naj bi rasla skupaj s pšenico vse do žetve. Potemtakem so vedno živeli posamezniki, ki so pripadali razredu pšenice, čeprav ne moremo z gotovostjo reči, kdo so to bili. (15. 1., stran 7)
Kateri dogodki bodo vodili neposredno v harmagedon?
Narodi bodo objavili pomembno izjavo o »miru in varnosti«. (1. Tes. 5:3) Vlade bodo ukrepale proti krivi veri. (Raz. 17:15–18) Sledil bo napad na prave častilce. Nato pa bo prišel konec. (1. 2., stran 9)
Kako lahko premagamo nagnjenje k zavisti?
Prizadevajmo si delati naslednje: rasti v ljubezni in bratoljubju, družiti se z ljudmi, ki so vdani Bogu, delati dobro in upoštevati nasvet »Veselite se s tistimi, ki se veselijo«. (Rim. 12:15) (15. 2., strani 16, 17)
Kdo govori jezik nahuatl in kako se tem ljudem pomaga?
To je bil jezik staroveških Aztekov, in še danes ga govori milijon in pol ljudi v Mehiki. Priče tudi v tem jeziku oznanjujejo in izdajajo nekaj literature. (1. 3., strani 13, 14)
Katera načela bi morali imeti v mislih, kadar svetujemo?
Seznanimo se z dejanskim stanjem. Ne svetujmo prenaglo. Ponižno upoštevajmo Božjo Besedo. Če je mogoče, si pomagajmo s teokratično knjižnico. Ne sprejemajmo odločitev namesto drugih. (15. 3., strani 7–9)
Jesus je svoje poslušalce spodbudil, naj gredo še miljo dlje. (Mat. 5:41) Kaj je s tem hotel povedati?
Rimljani, ki so v tistem času vladali v Izraelu, so lahko ljudi prisilili, da so delali zanje. Ko je Jezus spodbudil poslušalce, naj gredo še miljo dlje, je želel reči, naj brez nejevolje naredijo, kar morda oblasti od njih zakonito zahtevajo. (1. 4., stran 9)