1.–3. a) Zakaj je Jozue dober zgled nekoga, ki je v življenju pravilno izbral? b) Česa ne bi smeli pozabiti, ko smo pred odločitvami?

»IZBIRATI« – to je beseda, ki ima težo. Pred posameznikom, ki izbira, so različne možnosti, ima pa tudi nekaj nadzora nad tem, v katero smer se bo obrnilo njegovo življenje. Naj ponazorimo: Človek hodi po cesti, nato pa nenadoma vidi, da sta pred njim dve poti. Katero bo izbral? Če ima v mislih cilj, kamor želi priti, potem bi ga ena pot verjetno pripeljala bliže cilja, druga pa odpeljala daleč od njega.

² V Bibliji so zapisani številni zgledi ljudi, ki so se znašli v podobnem položaju. Kajn se je na primer moral odločiti, ali bo dal duška svoji jezi ali pa jo bo obdržal pod nadzorom. (1. Mojz. 4:6, 7) Jozue je bil pred izbiro, ali bo služil pravemu Bogu ali pa častil krive bogove. (Joz. 24:15) Njegov cilj je bil, da bi ostal blizu Jehovu, zato si je izbral pot, ki ga je vodila v to smer. Kajn ni imel takšnega cilja, zato si je izbral pot, ki ga je odpeljala daleč stran od Jehova.

³ Tudi mi se morda včasih znajdemo na razpotju, in se moramo odločiti. Če se ti to zgodi, ne pozabi na svoj cilj, da oslavljaš Jehova z vsem, kar delaš, in se ogibaš vsega, kar bi te od njega oddaljilo. (Beri Hebrejcem 3:12.) V tem in naslednjem članku bomo pregledali sedem področij v življenju, na katerih ne smemo dovoliti, da nas kaj oddalji od Jehova.

4. Zakaj je pomembno zaslužiti za preživetje?

⁴ Kristjani smo dolžni preživljati sebe in svojo družino. Iz Biblije spoznamo, da je tisti, ki noče skrbeti za svojo družino, hujši od nevernika. (2. Tes. 3:10;  1. Tim. 5:8) Seveda je svetna zaposlitev pomemben del življenja, toda če nisi pazljiv, te zaposlitev in kariera lahko oddaljita od Jehova. Kako?

5. Kateri dejavniki so pomembni, kadar razmišljamo o zaposlitvi, ki nam je ponujena?

⁵ Denimo, da iščeš službo. Če živiš v deželi, v kateri primanjkuje delovnih mest, si morda v skušnjavi, da sprejmeš prvo oziroma kakršno koli delo, ki se ti ponudi. Toda kaj, če je narava dela takšna, da je v nasprotju z biblijskimi načeli? Kaj pa, če bi zaradi delovnega časa ali službenih potovanj imel težave pri opravljanju krščanskih dejavnosti oziroma bi preživel manj časa z družino? Ali bi ponudbo vseeno sprejel, ker bi pač mislil, da je neprimerna služba boljša kot nobena? Ne pozabi: izbira napačne poti te lahko oddalji od Jehova. (Heb. 2:1) Kaj ti lahko pomaga do modre odločitve, bodisi da iščeš službo bodisi da presojaš primernost trenutne zaposlitve?

6., 7. a) Katera cilja morda posameznika vodita pri posvetnem delu? b) Kateri cilj te bo pripeljal bliže k Jehovu in zakaj?

⁶ Kot smo že omenili, imej v mislih svoj cilj. Vprašaj se: Kaj si želim, kam naj bi me služba oziroma kariera pripeljala? Če na svetno delo gledaš kot na sredstvo za dosego cilja – namreč da skrbiš za življenjske potrebe sebe in svoje družine, da bi lahko vztrajali v Jehovovi službi – potem bo Jehova tvoj trud blagoslovil. (Mat. 6:33) Če bi se zgodilo, da bi izgubil službo ali da bi se ekonomske razmere nepričakovano obrnile na slabše, bo Jehova zagotovo našel rešitev. (Iza. 59:1) On »ve, kako bogovdane ljudi rešiti iz preizkušnje«. (2. Pet. 2:9)

⁷ Kaj pa, če bi bil tvoj cilj zgolj ta, da obogatiš? Morda bi ti uspelo. Vendar si zapomni, da ima takšen »uspeh« svojo ceno – takšno, ki si je ne smeš privoščiti. (Beri 1. Timoteju 6:9, 10.) Če bi bogastvu in karieri dajal prevelik poudarek, bi te to samo oddaljevalo od Jehova.

8., 9. O čem bi morali starši razmisliti glede svojega odnosa do svetnega dela? Pojasni.

⁸ Če si oče ali mama, razmisli o tem, kako tvoj zgled vpliva na tvoje otroke. Kaj vidijo, da je zate najpomembnejše – kariera ali prijateljstvo z Jehovom? Kaj meniš, ali bodo, če vidijo, da so v tvojem življenju na prvem mestu položaj, ugled in bogastvo, šli za teboj po takšni pogubni poti? Ali bodo morda do tebe kot starša izgubili nekaj spoštovanja? Neka mlada kristjanka pravi: »Kolikor daleč nazaj se lahko spomnim, je bil moj oče preveč zaposlen s službo. Sprva je bilo videti, da je toliko delal iz želje, da bi naša družina imela najboljše. Želel je, da bi bili dobro preskrbljeni. Toda zadnja leta se je nekaj spremenilo. Dela in dela in domov prinaša luksuzne stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo. Postali smo znani kot družina, ki ima veliko denarja, ne pa kot družina, ki druge spodbuja k duhovnim stvarem. Veliko raje bi vsak dan imela očetovo duhovno podporo kakor njegov denar.«

⁹ Starši, ne dovolite, da bi se oddaljevali od Jehova, s tem da bi preveč poudarjali svojo kariero. Z zgledom pokažite svojim otrokom, da res verjamete v to, da je največje vrednosti biti duhovno bogat, ne pa gmotno. (Mat. 5:3)

10. O čem lahko razmisli mlad človek, ko si izbira poklicno pot?

¹⁰ Kako lahko, če si mlad in razmišljaš o izbiri poklica, izbereš pravo pot? Kot smo že obravnavali, moraš vedeti, v katero smer gre tvoje življenje. Ali ti  bosta šolanje in zaposlitev v stroki, o kateri razmišljaš, dopustila, da se boš še bolj razdajal pri delu v prid Kraljestva, ali pa te bosta oddaljila od Jehova? (2. Tim. 4:10) Ali je tvoj cilj posnemati življenjski slog ljudi, katerih sreča je odvisna od velikosti bančnega računa ali od vrednosti delnic? Ali pa se boš odločil odsevati zaupanje, kakršno je imel David, ki je napisal: »Bil sem mlad, tudi postaral sem se, vendar nisem nikoli videl, da bi bil pravični zapuščen niti da bi njegovi otroci prosili kruha.« (Ps. 37:25) Ne pozabi: ena pot te lahko oddalji od Jehova, medtem ko te druga lahko pripelje do najboljšega življenja. (Beri Pregovori 10:22; Malahija 3:10.) Katero pot si boš izbral? *

11. Kaj Biblija pravi glede rekreacije in razvedrila in kaj bi morali imeti v mislih?

¹¹ Biblija ne obsoja zabave, niti ne daje vtisa, da sta rekreacija in razvedrilo izguba časa. Pavel je Timoteju napisal: »Telesna vaja [. . .] malo koristi.« (1. Tim. 4:8) Biblija pravi, da je »čas smejanja« in »čas plesanja«, ter priporoča zdravo mero počitka. (Prid. 3:4; 4:6) Toda če ne bi bil previden, bi te rekreacija in razvedrilo lahko oddaljila od Jehova. Kako? Večina s tem povezane nevarnosti je odvisna od dvojega – od tega, katero vrsto sprostitve izbereš, in od tega, koliko časa porabiš zanjo.

12. Katere dejavnike bi moral pretehtati glede vrste rekreacije oziroma razvedrila, ki si si ga izbral?

¹² Najprej razmislimo o vrsti sprostitve. Bodi prepričan, da lahko najdeš zdrave oblike rekreacije in dobro razvedrilo. Vendar je treba priznati, da večina tega, kar je na voljo, poveličuje stvari, ki jih Bog sovraži, med drugim nasilje, spiritizem in nedovoljeno spolnost. Zato je prav, da skrbno razmisliš o rekreaciji oziroma razvedrilu, za katero si se odločil. Kako vpliva nate? Ali v tebi vzbuja nasilnost, brezobzirno tekmovalnost ali nacionalizem? (Preg. 3:31) Ali te finančno obremenjuje? Ali je morda drugim v spotiko? (Rim. 14:21)  Kakšni družbi si izpostavljen zaradi rekreacije oziroma razvedrila, ki si si ga izbral? (Preg. 13:20) Ali v tebi vzbuja željo po napačnem ravnanju? (Jak. 1:14, 15)

13., 14. O čem moraš razmisliti v povezavi s tem, koliko časa namenjaš sprostitvi?

¹³ Razmisli tudi o tem, koliko časa porabiš za rekreacijo in razvedrilo. Vprašaj se: Ali za sprostitev porabim toliko časa, da mi ga za duhovne dejavnosti ostane le malo? Če rekreaciji in razvedrilu namenjaš preveč časa, boš ugotovil, da ti takšna sprostitev ne prinese tolikšne osvežitve, kot bi ti jo lahko. Dejansko v sprostitvi veliko bolj uživajo tisti, ki ji namenjajo primerno mesto. Zakaj? Lahko se sprostijo brez občutka krivde, saj vedo, da so najprej poskrbeli za pomembnejše stvari. (Beri Filipljanom 1:10, 11.)

¹⁴ Resda se zdi privlačno porabiti čim več časa za sprostitev, toda izbira takšne poti te lahko oddalji od Jehova. Dvajsetletna sestra Kim je to spoznala iz lastne izkušnje. »Bila sem na vseh zabavah,« pravi. »Vsak konec tedna se je dogajalo kaj velikega – v petek, soboto in nedeljo. Toda zdaj vidim, da je treba opraviti toliko pomembnejših stvari. Kot pionirka na primer vstanem ob šestih zjutraj, da grem lahko potem na oznanjevanje, zato se ne morem družiti z drugimi do enih ali dveh zjutraj. Vem, da niso vsa družabna srečanja slaba, lahko pa so velikanska ovira. Tako kot vse drugo, je treba tudi ta obdržati na primernem mestu.«

15. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom, da bodo uživali v poživljajoči sprostitvi?

¹⁵ Starši so dolžni zase in za svoje otroke poskrbeti v materialnem, duhovnem in čustvenem pogledu. Sem spada tudi to, da poskrbijo za sprostitev. Če si oče ali mati, ne bodi nekdo, ki drugim uničuje veselje in ki na vsako sprostitev gleda kot na slabo. Obenem pa bodi pozoren na moralno pokvarjene vplive. (1. Kor. 5:6) Z ustreznim načrtovanjem lahko najdeš sprostitev, ki bo za tvojo družino res poživljajoča. * Tako boste ti in tvoji otroci izbrali pot, ki vas bo pripeljala bliže k Jehovu.

16., 17. Kaj žalostnega so doživeli mnogi starši in kako vemo, da Jehova razume njihovo bolečino?

¹⁶ Vez med staršem in otrokom je tako močna, da je Jehova ta odnos uporabil kot ponazoritev tega, kakšno ljubezen čuti do svojega ljudstva. (Iza. 49:15) Zato je povsem normalno, da nas zelo razžalosti, kadar kak ljubljeni družinski član zapusti Jehova. »Bila sem povsem strta,« pravi neka sestra, katere hčerka je bila izobčena. »Spraševala sem se: Le zakaj je zapustila Jehova? Počutila sem se krivo in se obtoževala.«

¹⁷ Jehova razume tvojo bolečino. »Srce ga je bolelo,« ko se mu je uprl prvi član njegove človeške družine, pa tudi pozneje, ko je podobno storila večina ljudi, ki so živeli pred potopom. (1. Mojz. 6:5, 6) Kdor še nikoli ni doživel takšne izgube, morda težko razume, kako uničujoče je to lahko. Vendar ne bi bilo modro dovoliti, da bi nas neprimerno ravnanje izobčenega družinskega člana oddaljilo od Jehova. Kako se torej lahko spoprimemo z veliko žalostjo, ki nastane, kadar kdo od družinskih članov zapusti Jehova?

18. Zakaj starši ne bi smeli kriviti sebe, če njihov otrok zapusti Jehova?

 ¹⁸ Za to, kar se je zgodilo, ne krivi sebe. Jehova vsakemu človeku daje možnost izbire in vsak posvečen in krščen družinski član mora nositi svoje breme odgovornosti. (Gal. 6:5) Navsezadnje je pred Jehovom grešnik sam odgovoren za svojo odločitev, ne pa ti. (Ezek. 18:20) Prav tako ne krivi drugih. Spoštuj Jehovovo ureditev discipliniranja. Postavi se po robu Hudiču, ne pa pastirjem, ki se trudijo ščititi občino. (1. Pet. 5:8, 9)

19., 20. a) Kaj lahko starši izobčenega otroka storijo, da bi lažje prenašali svojo žalost? b) Katero upanje takšni starši upravičeno nosijo v sebi?

¹⁹ Če pa bi se po drugi strani odločil, da boš do Jehova gojil zamero, bi te to oddaljilo od njega. To, kar tvoj ljubljeni družinski član resnično potrebuje, je, da pri tebi vidi odločenost dajati Jehova pred vse drugo, tudi pred družinske vezi. Da bi torej te okoliščine lažje prenašal, skrbi za svojo duhovnost. Ne osami se od svojih zvestih krščanskih bratov in sester. (Preg. 18:1) V molitvi izlij svoje občutke Jehovu. (Ps. 62:7, 8) Ne išči izgovorov za to, da bi se z izobčenim članom družine lahko družil, na primer po elektronski pošti. (1. Kor. 5:11) Ostani zaposlen z duhovnimi dejavnostmi. (1. Kor. 15:58) Sestra, ki smo jo že navajali, pravi: »Vem, da moram ostati zaposlena v Jehovovi službi in ohranjati močno duhovno kondicijo, da bom lahko hčerki, ko se bo vrnila k Jehovu, pomagala.«

²⁰ V Bibliji beremo, da ljubezen »vse upa«. (1. Kor. 13:4, 7) Nič ni narobe, če v sebi nosiš upanje, da se bo tvoj ljubljeni družinski član vrnil. Vsako leto se mnogi prestopniki pokesajo in se vrnejo v Jehovovo organizacijo. Jehova njihovega kesanja ne zavrača. Nasprotno, on rad odpušča. (Ps. 86:5)

21., 22. Kako si se odločil glede uporabe svobodne volje?

²¹ Jehova je svoja človeška stvarjenja obdaril s svobodno voljo. (Beri 5. Mojzesova 30:19, 20.) Toda to svobodo spremlja tudi resna odgovornost. Vsak kristjan bi se moral vprašati: »Po kateri poti hodim? Ali sem dopustil, da so me zaposlitev in kariera, rekreacija in razvedrilo ali družinske vezi oddaljili od Jehova?«

²² Jehova ne odtegne ljubezni svojemu ljudstvu. Od njega bi lahko postali oddaljeni le, če bi sami izbrali napačno pot. (Rim. 8:38, 39) Vendar ni treba, da se to zgodi! Odloči se, da ne boš ničemur dovolil, da bi te oddaljilo od Jehova. V naslednjem članku bomo obravnavali še štiri področja, na katerih lahko dokažeš to odločitev.