1., 2. Katera prava vojna se riše na obzorju in česa Božjim služabnikom v tej vojni ne bo treba delati?

TRIDESETEGA oktobra 1938 so v Združenih državah milijoni poslušali priljubljen radijski program, ki je imel na sporedu tudi dramske igre. Tisti večer so predvajali priredbo znanstvenofantastičnega romana Vojna svetov. Igralci so igrali vloge novinarjev, ki so poročali, kako na Zemlji pristanejo napadalci z Marsa in povzročajo vsesplošno uničenje. Čeprav so po radiu objavili, da gre za igro, so mnogi poslušalci mislili, da gre za pravi napad, in so se prestrašili. Nekateri so šli celo tako daleč, da so se skušali tako ali drugače zaščititi pred namišljenimi nezemljani.

² Danes pa se na obzorju riše prava vojna. Ampak ljudje, kljub temu da se ta približuje, ne ukrenejo ničesar. Da bo do te vojne prišlo, je bilo napovedano, vendar ne v kakem znanstvenofantastičnem romanu, temveč v Božji navdihnjeni Besedi, Bibliji. Gre za harmagedon – Božjo vojno proti tej hudobni stvarnosti. (Raz. 16:14–16) V tej vojni se Božjim služabnikom na zemlji ne bo treba braniti pred bitji z drugega planeta. Vseeno pa bodo zaradi osupljivih dogodkov in strah zbujajočega prikaza Božje moči čutili strahospoštovanje.

3. Katero prerokbo bomo pregledali in zakaj naj bi nas zanimala?

³ Biblijska prerokba, zapisana v 14. poglavju Zaharija, se nanaša prav na bitko harmagedon. Čeprav je bila ta prerokba napisana pred kakimi 2500 leti, se še kako tiče našega življenja. (Rim. 15:4) Večino tega, o čemer govori, je povezano tako z okoliščinami, ki vplivajo na Božje ljudstvo od leta 1914, ko je bilo v nebesih ustanovljeno  Mesijansko kraljestvo, kot tudi z vznemirljivimi dogodki, ki se bodo zvrstili v bližnji prihodnosti. Med najpomembnejše stvari v tej prerokbi spada nastanek »zelo velike doline« in to, da bo »pritekla živa voda«. (Zah. 14:4, 8) Ta dolina ima ključno vlogo pri zagotavljanju zaščite Jehovovim častilcem. In ko razumemo, kaj lahko živa voda pomeni za nas, uvidimo, da jo moramo piti, pa ne samo to, piti si jo tudi želimo. Torej nam bo podrobnejši pregled te prerokbe samo koristil. (2. Pet. 1:19, 20)

4. a) Kdaj se je začel »Jehovov dan«, omenjen v 14. poglavju Zaharija? b) Kaj so Jehovovi častilci pred letom 1914 objavljali že desetletja in kako so se na to odzvali svetovni voditelji?

⁴ Na začetku 14. poglavja Zaharija je omenjen »Jehovov dan«. (Beri Zaharija 14:1, 2.) Kaj je ta dan? Gre za »Gospodov dan«, ki se je pričel, ko je »kraljevska oblast nad svetom« pripadla »našemu Gospodu in njegovemu Kristusu«. (Raz. 1:10; 11:15) Ta dan se je začel z rojstvom Mesijanskega kraljestva v nebesih leta 1914. Pred tem letom so Jehovovi častilci že desetletja objavljali narodom, da se bodo tega leta dopolnili »določeni časi narodov« in da bo svet vstopil v težavno obdobje, kakršnega še ni bilo. (Luk. 21:24) In kako so se odzvali narodi? Namesto da bi politični in verski voditelji upoštevali to času primerno opozorilo, so goreče maziljene evangelizatorje zasmehovali in preganjali. Svetovni voditelji so s tem pravzaprav zasmehovali samega Vsemogočnega Boga, saj maziljeni veleposlaniki Kraljestva predstavljajo »nebeški Jeruzalem« oziroma Mesijansko kraljestvo, katerega del so. (Heb. 12:22, 28)

5., 6. a) Kaj so narodi naredili »mestu« in njegovim državljanom, kot je to bilo napovedano? b) Koga je predstavljal »preostanek ljudstva«?

⁵ Zaharija je napovedal, kaj bodo naredili narodi, ko je rekel: »Mesto [Jeruzalem] bo zavzeto.« To »mesto« simbolizira Božje Mesijansko kraljestvo. Na zemlji ga predstavlja preostanek maziljenih kristjanov, ki so tudi njegovi državljani. (Fil. 3:20) Mesto je bilo »zavzeto« med prvo svetovno vojno, ko so vodilne člane zemeljskega dela Jehovove organizacije aretirali in poslali v zapor v Atlanto v ameriški zvezni državi Georgii. Hiše pa so bile »oplenjene« tako, da so ti in drugi nedolžni ter značajni Božji služabniki doživljali krivice in da se je z njimi grdo ravnalo. Preostanek maziljenih kristjanov so napadalci oplenili tudi tako, da so prepovedali njegovo literaturo in skušali ustaviti oznanjevalsko delo, s čimer so preostanku odvzeli vpliv, ki ga je imel.

⁶ Čeprav so ti sovražniki Božje ljudstvo številčno prekašali, ga napačno predstavljali, mu nasprotovali in ga preganjali, pravega čaščenja niso mogli ustaviti. Ostal je »preostanek ljudstva«, to je maziljeni preostanek, ki je bil zvest in ni hotel biti »iztrebljen iz mesta«.

7. Kako je značajnost, ki so jo pokazali maziljeni Priče, zgled za vse današnje prave častilce?

⁷ Ali se je ta prerokba s koncem prve svetovne vojne povsem izpolnila? Ne. Maziljeni preostanek in njegovi zvestovdani tovariši z zemeljskim upanjem so kasneje doživeli nove napade. (Raz. 12:17) Dokaz tega je druga svetovna vojna. Značajnost, ki so jo v tistem času pokazali zvesti maziljeni Priče, je za današnje Božje služabnike  spodbuda, da vztrajamo v kakršnih koli preizkušnjah, ki se morda pojavijo. Mednje spada nasprotovanje neverujočih sorodnikov, sodelavcev ali sošolcev, ki se nam zaradi naše vere posmehujejo. (1. Pet. 1:6, 7) Pravi častilci smo, ne glede na to, kje živimo, bolj kot kdaj prej odločeni, da bomo ostali »neomajni v enem duhu« in se ne bomo pustili »prestrašiti svojim nasprotnikom«. (Fil. 1:27, 28) Kje pa lahko mi kot Jehovovo ljudstvo najdemo varnost v svetu, ki nas sovraži? (Jan. 15:17–19)

8. a) Kaj vse lahko predstavljajo gore, omenjene v Bibliji? b) Kaj predstavlja »gora oljk«?

⁸ Ker ima Jeruzalem oziroma »mesto« simboličen pomen in predstavlja nebeški Jeruzalem, je treba tudi »goro oljk, ki leži nasproti Jeruzalemu«, razumeti simbolično. Kaj ta gora predstavlja? Kako se bo »preklala po sredi« in bosta tako nastali dve gori? Zakaj ju Jehova imenuje »moji gori«? (Beri Zaharija 14:3–5.) V Bibliji lahko gore predstavljajo kraljestva ali vlade. Poleg tega Biblija pogosto pravi, da z Božje gore prihajajo blagoslovi in zaščita. (Ps. 72:3; Iza. 25:6, 7) Potemtakem gora oljk, ki leži vzhodno od Jeruzalema in na njej stoji Jehova, predstavlja Jehovovo vrhovno oblast.

9. V katerem smislu se »Oljska gora« prekolje?

⁹ Kaj pomeni to, da se gora oljk prekolje na dvoje? Gora se prekolje v tem smislu, da Jehova ustanovi še eno vlado, ki pa je v podrejenem položaju. Ta podrejena vlada je Mesijansko kraljestvo v rokah Jezusa Kristusa. To je tudi razlog, da Jehova gori, ki nastaneta tako, da se »Oljska gora« prekolje, imenuje »moji gori«. (Zah. 14:4, pdč. op.) Obe sta namreč njegovi.

10. Kaj predstavlja »zelo velika dolina« med gorama?

¹⁰ Ko se simbolična gora razdeli na dvoje, se ena polovica premakne proti severu, druga pa proti jugu, tako da Jehova potem z nogami stoji na obeh gorah. Pod Jehovovimi nogami nastane »zelo velika dolina«. Ta v prenesenem pomenu predstavlja zaščito, ki jo služabniki Boga Jehova najdejo pod njegovo vrhovno oblastjo in Mesijanskim kraljestvom njegovega Sina. Jehova bo poskrbel, da čisto čaščenje ne bo nikoli izginilo. Kdaj se je gora oljk preklala? To se je zgodilo ob koncu časov narodov leta 1914, ko je bilo ustanovljeno Mesijansko kraljestvo. Kdaj pa so pravi častilci začeli bežati v to simbolično dolino?

11., 12. a) Kdaj se je začel beg v simbolično dolino? b) Kje vidimo dokaz, da Jehova z močno roko varuje svoje ljudstvo?

¹¹ Jezus je svoje sledilce posvaril: »Zaradi mojega imena vas bodo sovražili vsi narodi.« (Mat. 24:9) V zadnjih dneh te stvarnosti od leta 1914 je to sovraštvo še posebej intenzivno. Kljub temu da so sovražniki med prvo svetovno vojno kruto napadali maziljeni preostanek, jim ni uspelo ustaviti pravega čaščenja. Leta 1919 so bili ti bratje in sestre osvobojeni iz krempljev Babilona Velikega, svetovnega imperija krive religije. * (Raz. 11:11, 12) In to je bil čas, ko se je začel beg v dolino med Jehovovima gorama.

¹² Od leta 1919 ta Jehovova dolina zaščite ponuja zavetje pravim častilcem  z vsega sveta. V vseh teh desetletjih so bile v številnih deželah uvedene prepovedi in omejitve glede oznanjevalske dejavnosti in širjenja svetopisemske literature Jehovovih prič. V nekaterih deželah se to še vedno dogaja. Toda naj si narodi še tako prizadevajo izkoreniniti pravo čaščenje, jim to ne bo nikoli uspelo! Jehova namreč z močno roko varuje svoje ljudstvo. (5. Mojz. 11:2)

13. Kako lahko ostanemo v Jehovovi dolini zaščite in zakaj je to danes pomembno bolj kot kdaj prej?

¹³ Če se oklepamo Jehova in smo trdni v resnici, bosta On in njegov Sin, Jezus Kristus, naredila svoj del. Poleg tega Bog ne bo ničemur oziroma nikomur dovolil, da bi nas iztrgal iz njegove roke. (Jan. 10:28, 29) Jehova nam je za to, da bi ga lahko ubogali kot Najvišjega v vsem vesolju in ostali zvestovdani podložniki Mesijanskega kraljestva, pripravljen priskrbeti kakršno koli pomoč, ki bi jo potrebovali. Nujno je, da ostanemo v dolini zaščite, saj bo ta med hitro bližajočo se veliko stisko za prave častilce imela še večji pomen.

14., 15. Kakšne bodo na »dan [. . .] vojskovanja«, ko se bo Bog bojeval s svojimi sovražniki, okoliščine tistih, ki bodo zunaj doline?

¹⁴ Medtem ko se bo konec te stvarnosti približeval, bo Satan še okrepil svoje napade na Jehovove služabnike. Toda kmalu bo izvedel svoj zadnji napad. Tisti dan, ko se bo to zgodilo, se bo Jehova bojeval z vsemi sovražniki svojega ljudstva in jih uničil. To bo »dan [. . .] vojskovanja«, ki ga je napovedal Zaharija. Takrat se bo Najvišji v vsem vesolju bolj kot v katerem koli prejšnjem »dnevu boja« izkazal kot veličasten Vojščak. (Zah. 14:3)

¹⁵ Kakšne bodo na dan Božjega vojskovanja okoliščine tistih, ki bodo zunaj »velike doline« zaščite? Ne bodo imeli nobene »dragocene svetlobe«, saj jim Bog ne bo naklonjen. V tem dnevu boja, ki prihaja, bodo udarec doživeli tudi »konji, mule, kamele, osli in vsakršna živina« – simbolična vojaška oprema narodov. Takšno orožje bo »zmrznilo«; ne bo več delovalo, kakor da bi od mraza okamnelo. Jehova bo uporabil tudi bolezni in »nadlogo«. Naj bo ta nadloga dobesedna ali ne, bo utišala strašne grožnje. Glede Božjih sovražnikov v tem dnevu je namreč rečeno: »Oči jim bodo zgnile [. . .] in jezik jim bo zgnil.« To simbolično pomeni, da bodo lahko napadali le na slepo in da bo njihovega predrznega govorjenja konec. (Zah. 14:6, 7, 12, 15) Uničenju ne bo mogel ubežati noben del zemlje. Sile, ki se bodo zbrale na Satanovi strani, bodo izjemno številčne. (Raz. 19:19–21) »Tistega dne bodo pobiti od Jehova ležali od enega konca zemlje do drugega.« (Jer. 25:32, 33)

16. O katerih vprašanjih bi morali razmisliti, glede na to, da se približuje Božji dan vojskovanja, in kaj bomo morali delati med veliko stisko?

¹⁶ Vojna vedno prinese trpljenje, celo tistim, ki na koncu zmagajo. Morda primanjkuje hrane. Ljudje so lahko ob svoje imetje. Mogoče se zniža življenjski standard. Kratene utegnejo biti osebne svoboščine. Kako se bomo odzvali mi, če nas bodo doletele takšne stiske? Nas bo zgrabila panika? Se bomo pod pritiskom odrekli svoji veri? Bomo izgubili upanje in se vdali obupu? Da, ohraniti vero v rešilno moč Jehova in ostati v njegovi dolini zaščite bo med veliko stisko življenjskega pomena! (Beri Habakuk 3:17, 18.)

17., 18. a) Kaj je »živa voda«? b) Kaj predstavlja »vzhodno morje« in kaj »zahodno morje«? c) Kaj si odločen delati, ko gledaš naprej v prihodnost?

¹⁷ Po harmagedonu bo od prestola Mesijanskega kraljestva v velikih količinah tekla »živa voda«. Ta voda predstavlja vse, kar Bog daje ljudem, da bi dosegli večno življenje. Z »vzhodnim morjem« je mišljeno Mrtvo morje, z »zahodnim morjem« pa Sredozemsko morje. Obe morji sta povezani z ljudmi. Mrtvo morje dobro ponazarja tiste, ki so v splošnem grobu človeštva in ki bodo obujeni. V Sredozemskem morju pa kar mrgoli življenja, zato ustrezno predstavlja »veliko množico« tistih, ki bodo preživeli harmagedon. (Beri Zaharija 14:8, 9; Raz. 7:9–15.) Potemtakem bosta obe skupini rešeni obsodbe na adamsko smrt, saj si bosta žejo tešili s simbolično živo vodo oziroma »reko vode življenja«. (Raz. 22:1, 2)

¹⁸ Pod Jehovovo zaščito bomo preživeli konec te hudobne stvarnosti in vstopili v Božji pravični novi svet. Čeprav nas sovražijo vsi narodi, bodimo odločeni ostati zvestovdani podložniki Božjega kraljestva in nikoli ne zapustimo Jehovove doline zaščite.