1., 2. a) Kakšni so rezultati, če je za čredo dobro poskrbljeno? b) Zakaj so bili mnogi ljudje v Jezusovih dneh kakor ovce brez pastirja?

OVCAM se dobro godi, če se pastir iskreno zanima za blaginjo črede. V nekem priročniku o ovčereji piše, da »bo človek, ki čredo zgolj vodi na pašo, drugače pa ji ne posveča nobene pozornosti oziroma o njej ne razmišlja, v nekaj letih po vsej verjetnosti imel cel kup bolnih in nedobičkonosnih ovc«. Če pa pastir za svojo čredo ustrezno skrbi, ji bo šlo dobro.

² Podobno na duhovno zdravje celotne občine vpliva to, koliko skrbi in pozornosti pastirji Božje črede posvečajo posameznim ovcam, ki so jim zaupane. Morda se spomniš, da so se Jezusu ljudje zasmilili, ker »so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«. (Mat. 9:36) Zakaj so bili v takšnem slabem stanju? Ker so bili tisti, ki so imeli nalogo, da ljudstvo poučujejo o Božji postavi, strogi, zahtevni in hinavski. Namesto da bi izraelski duhovni voditelji članom črede pomagali in skrbeli zanje, so na njihova ramena raje nalagali »težka bremena«. (Mat. 23:4)

3. Česa bi se občinski starešine morali zavedati, ko opravljajo svojo vlogo duhovnih pastirjev?

³ Glede na vse to imajo današnji krščanski pastirji – postavljeni starešine – veliko odgovornost. Ovce v čredi, za katero skrbijo, pripadajo Jehovu in tudi Jezusu, ki je sebe označil za »dobrega pastirja«. (Jan. 10:11) Ovce so bile kupljene »po visoki ceni«, ki jo je Jezus plačal s svojo lastno »dragoceno krvjo«. (1. Kor. 6:20; 1. Pet. 1:18, 19) Jezus ima ovce tako zelo rad, da je bil zanje pripravljen žrtvovati svoje življenje. Starešine ne bi smeli nikoli  pozabiti, da so podpastirji in da so zato pod nadzorom Božjega ljubečega Sina, Jezusa Kristusa, »velikega pastirja ovc«. (Heb. 13:20)

4. O čem bomo razpravljali v tem članku?

⁴ Kako naj bi torej krščanski pastirji ravnali z ovcami? Za člane občine velja spodbuda: »Ubogajte tiste, ki med vami vodijo.« Po drugi strani pa so krščanski starešine posvarjeni pred tem, »da bi gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina«. (Heb. 13:17; beri 1. Petrovo 5:2, 3.) Kako lahko potem postavljeni starešine vodijo čredo, ne da bi ji gospodovali? Drugače povedano, kako lahko starešine skrbijo za potrebe črede, ne da bi si vzeli več oblasti, kakor jo je nadzornikom namenil Bog?

5. Kaj nam primerjava iz Izaija 40:11 pove o Jehovu?

⁵ Prerok Izaija je glede Jehova napisal: »Kakor pastir bo pasel svojo čredo. Jagnjeta bo zbiral s svojo roko, nosil jih bo v svojem naročju. Doječe bo previdno vodil.« (Iza. 40:11) V tej primerjavi se skriva misel, da Jehova skrbi za potrebe šibkih in ranljivih članov občine. Kakor se pastir zaveda vsake potrebe ovc v svoji čredi in je takoj pripravljen priskočiti na pomoč, tako tudi Jehova pozna potrebe članov občine in jim z veseljem priskrbi takšno ali drugačno pomoč. Jehova – »Oče najgloblje usmiljenosti« – nas bo nosil skozi težke čase, podobno kakor pastir, ki v gubi svojega oblačila včasih nosi novorojeno jagnje. Tolažil nas bo, ko se bomo znašli v kaki veliki preizkušnji oziroma ko nam bo še posebej težko. (2. Kor. 1:3, 4)

6. Kako lahko starešina kot duhovni pastir posnema Jehovov zgled?

⁶ Zgled, ki ga daje naš nebeški Oče, je lahko duhovnemu pastirju čudovit pouk! Pastir mora biti na potrebe ovc pozoren, tako kakor je Jehova. Starešina mora vedeti, s katerimi izzivi se ovce spoprijemajo in katere njihove potrebe zahtevajo takojšnjo pozornost, saj jim bo le tako lahko v spodbudo in podporo. (Preg. 27:23) Jasno je torej, da si mora vzeti čas za pogovor z brati in sestrami ter za to, da jim prisluhne. Z zanimanjem spremlja to, kar vidi in sliši v občini, ter je ljubeče pripravljen »pomagati šibkim«, hkrati pa spoštuje pravico do zasebnosti bratov in sester. (Apd. 20:35; 1. Tes. 4:11)

7. a) Kako so za Božje ovce skrbeli v Ezekielovih in Jeremijevih dneh? b) Kaj se lahko naučimo iz Jehovove obsodbe zoper nezveste duhovne pastirje?

⁷ Razmisli o stališču pastirjev, ki jih je Bog obsodil. V Ezekielovih in Jeremijevih dneh je Jehova obtožil tiste, ki bi morali za njegove ovce skrbeti tako, kakor je treba, vendar tega niso počeli. Ker nihče ni pazil na ovce, je čreda postala plen in je bila razgnana. Ti pastirji niso ovc pasli, ampak so jih izkoriščali in »pasli sebe«. (Ezek. 34:7–10; Jer. 23:1) Božja obsodba zoper te pastirje upravičeno lahko velja tudi za voditelje tako imenovanega krščanstva. Hkrati pa ta obsodba poudarja, kako zelo pomembno je, da krščanski starešine ustrezno in ljubeče skrbijo za Jehovovo čredo.

8. Kako je Jezus določil zares dober vzorec za popravljanje napačnih stališč?

⁸ Nekatere Božje ovce morda zaradi nepopolnosti počasneje doumejo, kaj  Jehova pričakuje od njih. Mogoče jim ne uspe ravnati skladno z nasveti iz Svetega pisma oziroma se iz njihovega ravnanja vidi pomanjkanje duhovne zrelosti. Kako naj bi ukrepali starešine? Posnemati bi morali Jezusa, ki je bil potrpežljiv z učenci, ko so se ti preveč ubadali z vprašanjem, kdo od njih bo največji v Kraljestvu. Ni izgubil potrpljenja, temveč jih je še naprej poučeval in jim ljubeče svetoval, kako biti ponižen. (Luk. 9:46–48; 22:24–27) Ob neki priložnosti jim je umil noge in jih s tem nazorno poučil o ponižnosti, nujni lastnosti za krščanske nadzornike. (Beri Janez 13:12–15; 1. Pet. 2:21.)

9. Kakšno stališče je Jezus priporočal svojim učencem?

⁹ Jezusov pogled na vlogo duhovnega pastirja se je zelo razlikoval od pogleda, ki sta ga na to vlogo nekoč pokazala Jakob in Janez. Ta apostola sta si hotela zagotoviti visok položaj v Kraljestvu. Toda Jezus je njuno stališče popravil z besedami: »Vi veste, da tuji vladarji radi ukazujejo svojemu ljudstvu. In njegovi veliki voditelji imajo popolno oblast nad vsakim, ki mu vladajo. Ampak vi ne ravnajte tako. Če želite biti veliki, morate biti vsem drugim služabniki.« (Mat. 20:25, 26, Contemporary English Version) Apostoli so se morali upirati težnji, da bi gospodovali nad soverniki ali da bi jim ukazovali.

10. Kako Jezus želi, da starešine ravnajo s čredo, in kakšen zgled je glede tega dal Pavel?

¹⁰ Jezus od krščanskih starešin pričakuje, da s čredo ravnajo enako, kakor je on. Do sovernikov se morajo biti pripravljeni vesti kakor služabniki, ne pa jim gospodovati. Prav takšno ponižnost je pokazal apostol Pavel, saj je starešinam v Efezu rekel: »Vi dobro veste, kako sem bil že od prvega dne, ko sem stopil v provinco Azijo, ves čas z vami ter sužnjeval Gospodu s kar največjo ponižnostjo.« Pavel je želel, da bi ti starešine ponižno in marljivo pomagali bratom in sestram. Povedal je: »V vsem sem vam pokazal, da morate s takšno marljivostjo pomagati šibkim.« (Apd. 20:18, 19, 35) Korinčanom pa je dejal, da ni gospodar njihove vere, ampak da je ponižen sodelavec za njihovo radost. (2. Kor. 1:24) Tako je Pavel današnjim starešinam izjemen zgled ponižnosti in marljivosti.

11., 12. Kako lahko starešina pomaga soverniku sprejeti odločitev?

¹¹ Občinski starešina mora biti znan po tem, da se »pri svojem poučevanju trdno drži zanesljive besede«. (Titu 1:9) Vendar dela to »v duhu blagosti«. (Gal. 6:1) Dober duhovni pastir bratov in sester v občini ne skuša siliti k določenemu ravnanju, ampak raje razmišlja, kako bi jim lahko trkal na srce. Starešina lahko soverniku, kadar je ta pred pomembno odločitvijo, osvetli svetopisemska načela, o katerih je vredno razmisliti. Mogoče z njim pregleda gradivo, ki je bilo o tej temi objavljeno v naših publikacijah. Morda ga lahko tudi spodbudi, naj razmisli, kako bi različne možne odločitve vplivale na njegov odnos z Jehovom. Starešina lahko tudi poudari, da je, preden se sprejme odločitev, zelo pomembno v molitvi prositi Boga za vodstvo. (Preg. 3:5, 6) Potem ko se bo z njim pogovoril o teh zadevah, bo odločitev prepustil njemu. (Rim. 14:1–4)

 ¹² Krščanski nadzorniki se lahko sklicujejo samo na to, kar piše v Svetem pismu. Zato je nujno, da to knjigo spretno uporabljajo in da vedno svetujejo na podlagi nje. Tako lahko preprečijo, da bi prišlo do kakršne koli zlorabe oblasti. Konec koncev so samo podpastirji, vsak član občine pa bo za svojo odločitev sam odgovarjal Jehovu in Jezusu. (Gal. 6:5, 7, 8)

13., 14. Na katerih področjih mora biti starešina zgled čredi?

¹³ Potem ko je apostol Peter starešine v občini posvaril pred tem, »da bi gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina,« jim je izrekel še spodbudo: »Postanite čredi za zgled.« (1. Pet. 5:3) Kako je lahko starešina čredi za zgled? Razmisli o dveh pogojih, ki jih mora izpolnjevati vsak brat, ki se »poteguje za nadzorniško službo«. Biti mora »razsoden« in »tak, ki dobro vodi svojo družino«. Če ima starešina družino, jo mora zgledno voditi – »če namreč kdo ne zna voditi svoje družine, kako bo skrbel za Božjo občino«? (1. Tim. 3:1, 2, 4, 5) Da bi bil brat primeren za nadzorniško službo, mora biti razsoden, kar pomeni, da jasno razume Božja načela ter ve, kako jih udejanjati v svojem življenju. Je preudaren in ne sodi prenagljeno. Če člani občine pri svojih starešinah vidijo te lastnosti, jim lažje zaupajo.

¹⁴ Naslednje področje, na katerem lahko starešine dajejo dober zgled sokristjanom, je gorečnost za oznanjevanje. Glede tega je starešinam za zgled Jezus. Oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu je bila ena od dejavnosti, ki ji je v času svojega delovanja na zemlji pripisoval velik pomen. In svojim učencem je tudi pokazal, kako je to delo treba opravljati. (Mar. 1:38; Luk. 8:1) Danes je za oznanjevalce prav zares spodbudno, da oznanjujejo z ramo ob rami s starešinami, opazujejo njihovo gorečnost za to delo, ki rešuje življenja, in se učijo iz njihovih poučevalnih metod. Trdna odločenost nadzornikov, da kljub svojemu natrpanemu urniku posvetijo čas in moči oznanjevanju dobre novice, je spodbuda za vse v občini, da pokažejo enako gorečnost. Starešine so lahko bratom in sestram dober zgled tudi v tem, da se pripravijo na občinske shode in na njih sodelujejo ter da pomagajo pri dejavnostih, kot sta čiščenje in vzdrževanje kraljestvene dvorane. (Efež. 5:15, 16; beri Hebrejcem 13:7.)

15. Omeni nekaj razlogov za pastirske obiske starešin.

¹⁵ Dober pastir je takoj pripravljen pomagati, ko se ovca poškoduje oziroma ko zboli. Podobno se morajo  starešine takoj posvetiti vsakemu v občini, ki trpi ali ki potrebuje duhovno pomoč. Ostareli in bolni morda potrebujejo pomoč glede fizičnih potreb, še posebej pa potrebujejo duhovno pomoč in spodbudo. (1. Tes. 5:14) Mlajši člani občine imajo mogoče težave pri obvladovanju izzivov, kot so denimo »želje, ki so značilne za mladost«. (2. Tim. 2:22) K pastirjevanju zato spada tudi to, da starešina občasno obišče člane občine, da bi tako bolje razumel njihove težave in jih spodbudil z ustreznimi svetopisemskimi nasveti. Če se starešine težavam bratov in sester posvetijo dovolj zgodaj, se lahko mnogi problemi rešijo, še preden bi prerasli v kaj hujšega.

16. Kako lahko starešine pomagajo članu občine, ki potrebuje duhovno pomoč?

¹⁶ Kaj pa, če se problemi kakega člana občine tako stopnjujejo, da že ogrožajo njegovo duhovno zdravje? »Ali je kdo od vas bolan?« je vprašal biblijski pisec Jakob. »Naj k sebi pokliče občinske starešine, in ti naj molijo zanj ter ga v Jehovovem imenu namažejo z oljem. Molitev, izrečena v veri, bo bolnega ozdravila in Jehova ga bo dvignil. In če je grešil, mu bo odpuščeno.« (Jak. 5:14, 15) Vendar tudi če duhovno bolni ne pokliče starešin, bi mu ti morali pomagati takoj, ko zvedo za njegove okoliščine. Če starešine molijo z brati in sestrami in prosijo zanje ter jih podpirajo v času stiske, se izkažejo za duhovno osvežitev in spodbudo tistim, ki so v njihovi oskrbi. (Beri Izaija 32:1, 2.)

17. Kakšno korist ima občina od starešin, ki posnemajo »velikega pastirja«?

¹⁷ Krščanski pastirji si pri vsem, kar delajo v Jehovovi organizaciji, prizadevajo posnemati »velikega pastirja«, Jezusa Kristusa. Čreda ima od duhovne pomoči takšnih bratov, ki so jim zaupane večje odgovornosti, veliko korist in se ji dobro godi. Vse to nas navdaja s hvaležnostjo in nas spodbuja, da hvalimo Jehova, Pastirja, ki mu ni para.