V dneh Janeza Krstnika »je ljudstvo živelo v pričakovanju in so v svojem srcu o Janezu vsi razmišljali ‚Da ni nemara on Kristus?‘«. (Luk. 3:15) Zakaj so morda Judje pričakovali, da se bo v tistem času pojavil Mesija? Za to obstaja kar nekaj razlogov.

Po rojstvu Jezusa se je pastirjem, ki so blizu Betlehema na prostem čuvali svoje črede, prikazal Jehovov angel. Angel je oznanil: »Danes se vam je namreč v Davidovem mestu rodil Rešitelj, ki je Kristus, Gospod.« (Luk. 2:8–11) Nato se mu je pridružila »množica nebeške vojske, in ta je hvalila Boga ter govorila *: ‚Slava Bogu na višavah in na zemlji mir med ljudmi, ki jih on priznava.‘« (Luk. 2:13, 14)

Ta objava je gotovo pustila zelo močan vtis na teh ponižnih pastirjih. Nemudoma so odšli v Betlehem. In ko so našli Jožefa, Marijo in malega Jezusa, »so povedali vse, kar jim je bilo glede njega rečeno«. Rezultat tega je bil naslednji: »Vsi, ki so to slišali, so se čudili temu, kar so pastirji povedali.« (Luk. 2:17, 18) Besedna zveza »vsi, ki so to slišali« nakazuje, da so pastirji govorili še drugim, ne samo Jožefu in Mariji. Pastirji so zatem, ko so se vrnili domov, še naprej »slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako kakor jim je bilo povedano«. (Luk. 2:20) Ti pastirji dobrih reči, ki so jih slišali o Kristusu, nikakor niso obdržali zase!

Ko je Marija prinesla svojega prvorojenca v Jeruzalem, da ga predstavi Jehovu, kot je to zahtevala Mojzesova postava, se je prerokinja Ana »začela zahvaljevati Bogu in govoriti o otroku vsem, ki so čakali na odrešitev Jeruzalema«. (Luk. 2:36–38; 2. Mojz. 13:12) Tako se je novica o tem, da se je pojavil Mesija, še naprej širila.

Kasneje »so v Jeruzalem prišli astrologi iz vzhodnih krajev in govorili: ‚Kje je kralj Judov, ki se je rodil? Ko smo bili na vzhodu, smo namreč videli njegovo zvezdo, in smo se mu prišli poklonit.‘« (Mat. 2:1, 2) Potem ko je to slišal kralj Herod, »se je vznemiril, z njim pa tudi ves Jeruzalem. Zbral je vse višje duhovnike in pismouke ljudstva ter jih začel spraševati, kje naj bi se Kristus  rodil.« (Mat. 2:3, 4) Torej je zelo veliko ljudi slišalo novico: Prišel je bodoči Mesija! *

Besede iz Luka 3:15, ki smo jih citirali že prej, kažejo na to, da so nekateri Judje menili, da bi Kristus lahko bil Janez Krstnik. Vendar je Janez takšne misli zavrnil, ko je rekel: »Tisti [. . .], ki bo prišel za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu sezul sandale. Ta vas bo krstil s svetim duhom in ognjem.« (Mat. 3:11) Njegova skromna izjava je samo še okrepila pričakovanja glede Mesija.

Ali so Judje v prvem stoletju izračunali čas Mesijevega prihoda na temelju prerokbe o 70 tednih, zapisane v Danielu 9:24–27? Te možnosti sicer ne moremo izključiti, a je tudi potrditi ne moremo. Dejstvo je, da so v Jezusovih dneh obstajale mnoge nasprotujoče si razlage 70 tednov in nobena od teh ni blizu našemu sedanjemu razumevanju. *

Eseni, za katere na splošno velja, da so bili meniška judovska ločina, so učili, da naj bi se proti koncu 490 let pojavila dva Mesija, vendar ne moremo z gotovostjo reči, da so svoje izračune delali na temelju Danielovega prerokovanja. Pa tudi če bi jih delali na tem temelju, si je težko predstavljati, da bi se večina Judov pustila vplivati kronologiji, ki jo je sestavila tako samotarska skupnost.

V drugem stoletju n. št. so nekateri Judje verjeli, da 70 tednov pokriva čas od uničenja prvega templja leta 607 pr. n. št. do uničenja drugega templja leta 70 n. št., medtem ko so drugi izpolnitev te prerokbe povezovali z obdobjem Makabejcev v drugem stoletju pr. n. št. Potemtakem ni bilo enotnega mnenja o tem, kako šteti 70 tednov.

Če bi v prvem stoletju n. št. pravilno razumeli časovno umestitev 70 tednov, potem bi od apostolov in drugih kristjanov iz prvega stoletja pričakovali, da se bodo sklicevali na to časovno umestitev kot na dokaz, da je obljubljeni Mesija prišel ravno pravi čas kot človek Jezus Kristus. Toda nobenega dokaza ni, da so se zgodnji kristjani na to res sklicevali.

Omeniti pa je treba še en dejavnik. Pisci evangelijev so pogosto poudarjali, da so se nekatere prerokbe, ki jih najdemo v Hebrejskih spisih, izpolnile na Jezusu Kristusu. (Mat. 1:22, 23; 2:13–15; 4:13–16) Vendar nihče od njih časa, ko se je na zemlji pojavil Jezus, ne povezuje s prerokbo o 70 tednih.

Če naredimo povzetek: Ne moremo potrditi, da so ljudje v Jezusovih dneh pravilno razumeli prerokbo o 70 tednih. Toda kot smo razpravljali, najdemo v evangelijih druge tehtne razloge, zaradi katerih je ljudstvo lahko živelo »v pričakovanju« Mesija.