1., 2. a) S čim vse je Bog obdaroval Adama? b) Zakaj je Bog Adamu ustvaril ženo? (Glej sliko pri naslovu.)

JEHOVA je zemljo ustvaril z namenom. »Oblikoval [jo je] zato, da bi bila naseljena.« (Iza. 45:18) Prvi človek, ki je bil ustvarjen, Adam, je bil popoln in Bog mu je dal čudovit dom – edenski vrt. Adamu je bilo pravi užitek hoditi pod krošnjami mogočnih dreves, občudovati žuboreče potoke in se igrati z razposajenimi živalmi! Toda manjkalo mu je nekaj zelo pomembnega. Jehova je nakazal, kaj je to, ko je oznanil: »Ni dobro, da je človek še naprej sam. Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnjevala.« Bog je povzročil, da je Adam trdno zaspal, mu vzel eno od reber in »iz rebra [. . .] naredil žensko«. Ko se je Adam prebudil, je bil gotovo presrečen! »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa,« je rekel. »Ta se bo imenovala ženska, ker je bila vzeta iz moškega.« (1. Mojz. 2:18–23; glej pdč. op. pri vrstici 23.)

² Ženska je bila Božje edinstveno darilo moškemu, saj je bila njegova popolna pomočnica. Poleg tega je bila blagoslovljena z zmožnostjo rojevanja otrok. Pravzaprav je »Adam svojo ženo poimenoval Eva, ker naj bi postala mati vseh živih«. (1. Mojz. 3:20; pdč. op.) Bog je ta prvi človeški  par obdaroval z res izjemnim darilom! Imela sta zmožnost spočeti druge popolne ljudi. Tako bi vsa Zemlja nazadnje postala raj, naseljen s popolnimi ljudmi in ti naj bi gospodovali drugim živim bitjem. (1. Mojz. 1:27, 28)

3. a) Kaj bi morala delati Adam in Eva, da bi ju Bog blagoslovil, toda kaj se je zgodilo? b) Katera vprašanja bomo obravnavali?

³ Adam in Eva sta morala, da bi bila deležna vseh blagoslovov, ki so jima bili namenjeni, ubogati Jehova in priznavati njegovo oblast. (1. Mojz. 2:15–17) Le tako bi lahko izpolnila namen, ki ga je Bog imel z njima. Žal pa sta poslušala »prakačo«, Satana, in grešila proti Bogu. (Raz. 12:9; 1. Mojz. 3:1–6) Kako ta upor občutijo ženske? K čemu vse so prispevale bogovdane ženske iz preteklosti? Zakaj lahko današnjim kristjankam rečemo »velika vojska«? (Ps. 68:11)

4. Kdo je nosil odgovornost za greh prvega človeškega para?

⁴ Ko je bil Adam zaradi svojega upora poklican na odgovor, je prišel na dan z naslednjim šepavim izgovorom: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala sad z drevesa, pa sem jedel.« (1. Mojz. 3:12) Ne le da Adam ni priznal krivde za svoj greh, ampak jo je skušal zvaliti na ženo in celo na ljubečega Boga, ki mu je ženo dal! Grešila sta oba, Adam in Eva, toda odgovornost za njun prestopek je nosil Adam. Zato je apostol Pavel napisal: »Po enem človeku [Adamu] je na svet prišel greh in po grehu smrt.« (Rim. 5:12)

5. Kaj se dokazuje s tem, da je Bog za nekaj časa dopustil vladanje, ki je neodvisno od njega?

⁵ Prva moški in ženska sta bila zavedena v mišljenje, da ne potrebujeta Jehova za svojega vladarja. To pa je sprožilo naslednje zelo pomembno vprašanje glede vrhovne oblasti: Kdo ima pravico vladati? Bog je, da bi enkrat za vselej odgovoril na to vprašanje, za nekaj časa dopustil vladanje, ki je neodvisno od njega. Vedel je, da bodo izkušnje dokazale, da takšno vladanje ne more biti uspešno. Vso zgodovino se je človeška družba zaradi takšnega vladanja opotekala iz nesreče v nesrečo. Samo v prejšnjem stoletju je v vojnah umrlo 100 milijonov ljudi – v to število so všteti tudi milijoni nedolžnih mož, žena in otrok. Imamo torej že goro dokazov, da človeku ni »dana oblast, da usmerja svoje korake«. (Jer. 10:23) Ker se zavedamo tega dejstva, sprejemamo Jehova za svojega vladarja. (Beri Pregovori 3:5, 6.)

6. Kako z ženskami oziroma deklicami ravnajo v mnogih deželah?

⁶ Tako moški kot ženske so v tem svetu, ki leži v Satanovi oblasti, že veliko pretrpeli. (Prid. 8:9; 1. Jan. 5:19) Nekatera od najhujših grozodejstev pa so povezana z zlorabljanjem žensk. Po svetu je približno 30 odstotkov žensk za svojega partnerja povedalo, da je do njih že bil fizično ali spolno nasilen. V nekaterih družbah so dečki privilegirani, saj prevladuje mnenje, da bodo ti, ko odrastejo, nadaljevali družinsko linijo in skrbeli za svoje ostarele starše in stare starše. Ponekod po svetu so deklice nezaželene in se jih splavi veliko več kakor dečkov.

7. Kakšen začetek je Bog omogočil moškemu in ženski?

⁷ Grdo ravnanje z ženskami Bogu vsekakor ni po volji. Jehova z ženskami ravna pravično in jih spoštuje. Kako nanje gleda, se vidi iz dejstva, da je Evo ustvaril popolno, in to z značilnostmi, zaradi katerih je bila Adamu čudovito dopolnilo, ne pa sužnja. To je eden od razlogov, da je bilo v očeh Boga ob koncu šestega ustvarjalnega  dne »vse, kar je naredil, [. . .] zelo dobro«. (1. Mojz. 1:31) Da, prav »vse«, kar je Jehova naredil, je bilo »zelo dobro«. Obema, moškemu in ženski, je omogočil zelo dober začetek!

8. a) Opiši, kakšno je vedenje ljudi na splošno. b) Komu je že vso zgodovino naklonjen Bog?

⁸ Po uporu v Edenu se je vedenje moških in žensk v splošnem slabšalo, in v prejšnjem stoletju je bilo tako slabo kot še nikoli. Biblija je napovedala, da bo »v zadnjih dneh« hudobnost prevladovala. Napačno ravnanje ljudi se je tako razširilo, da so danes res »kritični časi«. (2. Tim. 3:1–5) Toda »Vrhovni gospod Jehova« je vso človeško zgodovino naklonjen moškim in ženskam, ki mu zaupajo, ubogajo njegove zakone in se mu podrejajo kot svojemu vladarju. (Beri Psalm 71:5.)

9. Koliko ljudi je preživelo potop in zakaj?

⁹ Ko je Bog s potopom uničil nasilni starodavni svet v Noetovih dneh, je preživelo zelo malo ljudi. Če so bili Noetovi bratje in sestre takrat, ko je prišel potop, še živi, so v vodah potopa umrli. (1. Mojz. 5:30) Potop pa je preživelo enako število moških in žensk. To so bili Noe, njegova žena ter njuni trije sinovi in njihove žene. Pri življenju so bili ohranjeni zato, ker so se bali Boga in izpolnjevali njegovo voljo. Današnje milijarde ljudi so potomci teh osmih posameznikov, ki jim je ob strani stal Jehova. (1. Mojz. 7:7; 1. Pet. 3:20)

10. Zakaj je Jehova stal ob strani bogaboječim ženam zvestih očakov?

¹⁰ Bog je stal ob strani tudi bogaboječim ženam zvestih očakov leta pozneje. Ni pa stal ob strani ženskam, ki so se pritoževale nad svojimi življenjskimi okoliščinami. (Juda 16) Težko si zamislimo, da bi se Abrahamova spoštljiva žena Sara zelo pritoževala nad tem, da so zapustili udobje Ura in v tuji deželi začasno bivali v šotorih. Ravno nasprotno, »Sara [je bila] poslušna Abrahamu in ga je nazivala ‚gospod‘«. (1. Pet. 3:6) Razmislimo tudi o Rebeki, ki je bila blagoslovljeno darilo od Jehova in je postala izjemna žena. Nič čudnega, da se je njen mož Izak »zaljubil [. . .] vanjo in se tako potolažil zaradi materine smrti«. (1. Mojz. 24:67) In kako veseli smo danes mi, da so med nami bogaboječe ženske, kakršni sta bili Sara in Rebeka!

11. Kako sta dve hebrejski babici pokazali pogum?

¹¹ Izraelci so se v letih suženjstva v Egiptu zelo namnožili, in faraon je odredil, da je treba vse hebrejske dečke takoj po rojstvu umoriti. Toda razmislimo o hebrejskih babicah Šifri in Pui, ki sta bili verjetno glavni babici. Strahospoštovanje do Jehova ju je navdalo s pogumom, tako da nista hoteli sodelovati v pomoru otrok. Zato ju je Jehova nagradil tako, da sta dobili vsaka svojo družino. (2. Mojz. 1:15–21)

12. Zaradi česa sta bili Debora in Jaela izjemni ženski?

¹² V dneh izraelskih sodnikov je bila ena od žensk, ki ji je Bog stal ob strani, prerokinja Debora. Ta je bila v spodbudo sodniku Baraku in je pomagala Izraelcem osvoboditi se zatiranja, obenem pa je napovedala, da čast za zmago nad Kanaanci ne bo pripadla Baraku. Dejala je, da bo Bog poveljnika kanaanske vojske Sisera »izročil v roke ženski«. Tako se je tudi zgodilo, saj je Sisera ubila Neizraelka Jaela. (Sodn. 4:4–9, 17–22)

13. Kaj nam Biblija pove o Abigajili?

 ¹³ V 11. stoletju pr. n. št. je živela izjemna ženska po imenu Abigajila. Bila je preudarna, medtem ko je bil njen mož Nabal grob, ničvreden in nespameten. (1. Sam. 25:2, 3, 25) Nabalu so David in njegovi možje nekaj časa varovali imetje, toda ko so ga prosili, da bi jim dal potrebne osnovne reči, je on »vpil nanje in jih ozmerjal« ter jim ni dal ničesar. Davida je to tako razjezilo, da je hotel Nabala in njegove može pobiti. Ko je to izvedela Abigajila, je Davidu in njegovim možem prinesla hrano in pijačo ter tako preprečila prelivanje krvi. (1. Sam. 25:8–18) David ji je zatem rekel: »Naj bo slavljen Jehova, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni naproti!« (1. Sam. 25:32) Po Nabalovi smrti je David Abigajilo vzel za ženo. (1. Sam. 25:37–42)

14. Pri katerem delu so sodelovale Šalumove hčere in kaj podobnega danes delajo kristjanke?

¹⁴ Ko je leta 607 pr. n. št. babilonska vojska uničila Jeruzalem in njegov tempelj, je umrlo mnogo moških, žensk in otrok. Pod vodstvom Nehemija je bilo leta 455 pr. n. št. mestno obzidje obnovljeno. Med tistimi, ki so pri obnovi obzidja pomagali, so bile tudi hčere Šaluma, kneza polovice jeruzalemskega okrožja. (Neh. 3:12) Bile so pripravljene opravljati služabniško delo. Nadvse cenimo mnoge kristjanke, ki z veseljem tako ali drugače podpirajo današnje teokratične gradbene projekte!

15. Katero čast je Bog naklonil ženski po imenu Marija?

¹⁵ V prvem stoletju in že malo prej je Jehova kar nekaj žensk res izjemno blagoslovil. Med njimi je bila tudi devica po imenu Marija. Ko je bila zaročena z Jožefom, je po svetem duhu čudežno zanosila. Zakaj je Bog izbral ravno njo, da je postala Jezusova mati? Nedvomno zato, ker je imela duhovne vrline, ki jih je potrebovala, da je lahko svojega popolnega sina vzgajala od otroštva do odraslosti. Biti mati največjega človeka, kar jih je kdaj živelo na zemlji, je bila vsekakor izredna čast! (Mat. 1:18–25)

16. Povej zgled tega, kakšen odnos je imel Jezus do žensk.

¹⁶ Jezus je bil do žensk zelo prijazen. Spomnimo se denimo na žensko, ki je 12 let krvavela. Med množico se je od zadaj približala Jezusu in se dotaknila njegovega oblačila. Jezus je ni pokaral, ampak ji je prijazno rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje mučne bolezni.« (Mar. 5:25–34)

17. Kateri čudež se je zgodil ob binkoštih leta 33 n. št.?

¹⁷ Nekatere od žensk, ki so bile Jezusove učenke, so Jezusu in njegovim apostolom stregle. (Luk. 8:1–3) Ob binkoštih leta 33 n. št. je kakih 120 posameznikov, med katerimi so bili moški in ženske, na poseben način prejelo Božjega duha. (Beri Apostolska dela 2:1–4.) Jehova je to, da bo izlil svetega duha, takole napovedal: »Na vsakršne ljudi [bom] izlil svojega duha. Vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali [. . .]. Pa tudi na hlapce in na dekle bom tiste dni izlil svojega duha.« (Joel 2:28, 29) Bog je s tem čudežem na binkoštni dan pokazal, da nič več ne stoji ob strani odpadniškemu Izraelu, ampak »Božjemu Izraelu«, ki ga sestavljajo tako moški kot ženske. (Gal. 3:28; 6:15, 16) Med kristjankami v prvem stoletju, ki so oznanjevale, so bile tudi štiri hčere evangelizatorja Filipa. (Apd. 21:8, 9)

18., 19. a) Katero čast v zvezi s pravim čaščenjem Bog naklanja tako moškim kot ženskam? b) S katerim izrazom psalmist opiše ženske, ki oznanjajo dobro novico?

¹⁸ Proti koncu 19. stoletja je nekaj moških in žensk pokazalo iskreno zanimanje za pravo čaščenje. Ti so bili predhodniki vseh, ki danes sodelujejo pri izpolnjevanju Jezusovih preroških besed: »Ta dobra novica o kraljestvu se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom, in tedaj bo prišel konec.« (Mat. 24:14)

¹⁹ Ta mala skupina Preučevalcev Biblije je do danes narasla na kakih 8,000.000 Prič za Jehova. V letu 2013 je zanimanje za Biblijo in naše delo pokazalo tudi več kot 11,000.000 drugih ljudi, s tem da so obiskali slovesnost v spomin na Jezusovo smrt. V večini dežel večji del navzočih predstavljajo ženske. Poleg tega je med več kot 1,000.000 polnočasnimi kraljestvenimi oznanjevalci po svetu največ žensk. Bog zvestim ženskam vsekakor naklanja čast, da sodelujejo pri izpolnitvi psalmistovih besed: »Sam Jehova pošilja besedo, žensk, ki objavljajo dobro novico, je velika vojska.« (Ps. 68:11)

20. Katerim temam se lahko posvetimo pri družinskem čaščenju oziroma osebnem preučevanju?

²⁰ Nimamo dovolj prostora, da bi spregovorili o vseh zvestih ženskah, omenjenih v Bibliji. Toda vsi lahko o njih beremo v Božji Besedi in v člankih v naši literaturi. Poglobljeno lahko na primer premišljujemo o Rutini zvestovdanosti. (Ruta 1:16, 17) Prebiranje biblijske knjige, poimenovane po kraljici Esteri, in člankov o tej ženski nam vsekakor lahko okrepi vero. Zelo nam lahko koristi, če takšne teme uvrstimo na družinsko čaščenje. Če živimo sami, pa se lahko takšnim temam posvetimo pri osebnem preučevanju.

21. Kako bogovdane ženske dokazujejo svojo vdanost Jehovu v težavnih časih?

²¹ Jehova nedvomno blagoslavlja kristjanke pri njihovem oznanjevanju in jih podpira v težavnih časih. Z njegovo pomočjo so na primer bogovdane ženske ostale značajne pod nacistično in komunistično oblastjo. Mnoge od njih so zaradi poslušnosti Bogu trpele in nekatere celo izgubile življenje. (Apd. 5:29) Kakor v preteklosti tudi danes naše sestre skupaj z vsemi sočastilci podpirajo Božjo vrhovno oblast. In kakor staroveške Izraelce Jehova tudi njih tako rekoč drži za desnico in govori: »Ne boj se. Jaz ti bom pomagal.« (Iza. 41:10–13)

22. Katerih prihodnjih blagoslovov se lahko veselimo?

²² V bližnji prihodnosti bodo bogaboječi moški in ženske spremenili zemljo v raj in pomagali milijonom obujenih spoznati Jehovove namene. Do takrat pa iz vsega srca cenimo čast, da smemo vsi, naj smo moški ali ženske, služiti Jehovu »z ramo ob rami«. (Zef. 3:9)