1. Katero izjavo pozna veliko ljudi?

VELIKO ljudi pozna izjavo »Stvari, ki jih imaš, ne ceniš, dokler jih ne izgubiš«. Morda tudi ti meniš podobno. Kdor že od otroštva dobi vse, kar si zaželi, lahko stvari, ki jih ima, ne ceni dovolj. Na primer, človek, ki odrašča v bogati družini, mogoče jemlje to, kar ima, za samo po sebi umevno. To lahko velja za mlade, ki še nimajo toliko izkušenj in se zato še ne zavedajo, kaj je v življenju zares pomembno.

2., 3. a) Česa bi se morali paziti mladi kristjani? b) Kaj nam lahko pomaga ceniti to, kar imamo?

² Ali si fant oziroma dekle v svojih najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih? Če si, kaj je zate pomembno? Za mnoge v tem svetu se življenje vrti okrog gmotnih reči – dobre plače, lepega doma ali pa najnovejših elektronskih naprav. Toda če nam je mar zgolj za gmotne reči, potem nam manjka nekaj pomembnega, in sicer duhovni zakladi. Žalostno je, da milijoni današnjih ljudi teh zakladov sploh še niso začeli iskati. Vi mladi, ki vas vzgajajo krščanski starši, morate paziti, da se vedno zavedate vrednosti tega, kar ste prejeli in je vaša duhovna dediščina. (Mat. 5:3) Pomanjkanje cenjenja ima lahko žalostne posledice, ki vas utegnejo zaznamovati za celo življenje.

 ³ Vendar to lahko preprečite. Kaj vam bo pomagalo, da boste cenili svojo duhovno dediščino? Preglejmo nekaj svetopisemskih zgledov, ki nam lahko pomagajo razumeti, zakaj je modro ceniti svojo duhovno dediščino. Zgledi, ki jih bomo pregledali v tem članku, lahko pomagajo vsakomur od nas, ne samo mladim, da resnično cenimo to, kar nam je dal Jehova.

4. Kaj iz 1. Samuelove 8:1–5 izvemo o Samuelovih sinovih?

⁴ V Svetem pismu beremo o posameznikih, ki so prejeli bogato duhovno dediščino, vendar je niso znali ceniti. Tako je bilo v družini preroka Samuela. Samuel je pričel služiti Jehovu, ko je bil še otrok, in ustvaril si je lepo spričevalo zvestovdanosti. (1. Sam. 12:1–5) Dal je dober zgled, ki bi ga lahko njegova sinova, Joel in Abija, posnemala. Toda onadva ga nista cenila, postala sta slaba in pokvarjena. V Bibliji piše, da sta ravnala povsem nasprotno od svojega očeta, saj sta »sprevračala pravico«. (Beri 1. Samuelova 8:1–5.)

5., 6. Kaj se je zgodilo z Josijevimi sinovi in vnukom?

⁵ Podobno je bilo s sinovi kralja Josija. Josija je dal izjemen zgled v čaščenju Jehova. Ko so našli knjigo Božje postave in mu jo prebrali, si je iskreno prizadeval, da bi udejanjal Jehovova navodila. Iz dežele je odstranil malikovalstvo in spiritizem ter spodbujal ljudstvo, naj uboga Jehova. (2. kra. 22:8; 23:2, 3, 12–15, 24, 25) Njegovi sinovi so prejeli zares bogato duhovno dediščino! Trije njegovi sinovi in vnuk so sčasoma postali kralji, toda niti eden izmed njih ni cenil tega, kar je prejel.

⁶ Josijev sin Joahaz je očeta nasledil na prestolu, toda »delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh«. Vladal je le tri mesece, potem pa ga je egiptovski faraon dal zapreti. Umrl je daleč od doma kot ujetnik. (2. kra. 23:31–34) Zatem je njegov brat Jojakim vladal enajst let. Tudi on ni cenil tega, kar je prejel od svojega očeta. Zaradi njegovega slabega ravnanja je Jeremija zanj prerokoval: »Pokopali ga bodo tako kakor osla.« (Jer. 22:17–19) Josijeva druga dva naslednika, njegov sin Zedekija in vnuk Jojahin, nista bila nič boljša. Nobeden od njiju ni posnemal Josijevega zvestega zgleda. (2. kra. 24:8, 9, 18, 19)

7., 8. a) Kako je Salomon zapravil svojo duhovno dediščino? b) Kaj se lahko naučimo iz svetopisemskih primerov posameznikov, ki so zapravili svojo duhovno dediščino?

⁷ Kralj Salomon je veliko prejel od svojega očeta Davida. Čeprav je izhajal iz okolja, v katerem so izredno poudarjali duhovne stvari, in je na začetku cenil svojo duhovno dediščino, jo je sčasoma nehal ceniti. »Ko se je Salomon postaral, so njegove žene zapeljale njegovo srce, da je šel za drugimi bogovi. Tako Jehovu, svojemu Bogu, ni več služil z nerazdeljenim srcem, kakor mu je služil njegov oče David.« (1. kra. 11:4) Posledica tega je bila, da je Salomon izgubil Jehovovo naklonjenost.

⁸ Kako žalostno je, da so ti možje zapravili izjemno duhovno vzgojo in priložnost delati to, kar je prav! Vseeno pa niso vsi mladi v biblijskih časih tako končali, in danes je podobno. Preglejmo nekaj pozitivnih zgledov mladih, ki jih lahko posnemajo mladi kristjani.

9. Kakšen izjemen zgled so nam dali Noetovi sinovi? (Glej sliko pri naslovu.)

⁹ Zelo lep zgled so nam dali Noetovi sinovi. Njihovemu očetu je bilo zapovedano, naj zgradi barko in gre vanjo s svojimi domačimi. Noetovi sinovi so očitno razumeli, da morajo izpolniti Jehovovo voljo. Gotovo so sodelovali s svojim očetom. Pomagali so mu zgraditi barko, nato pa so vstopili vanjo. (1. Mojz. 7:1, 7) Kaj je bil namen vsega tega? V 1. Mojzesovi 7:3 piše, da so v barko vzeli živali, da se te »ohranijo in imajo potomce«. Tudi ljudje so bili rešeni. Ker so Noetovi sinovi cenili to, kar so prejeli od svojega očeta, so imeli prednost pomagati, da se ohrani človeški rod in obnovi pravo čaščenje na očiščeni zemlji. (1. Mojz. 8:20; 9:18, 19)

10. Kako so štirje mladi Hebrejci v Babilonu pokazali, da cenijo resnice, o katerih so bili poučeni?

¹⁰ Stoletja kasneje so štirje Hebrejci pokazali, da jim je to, kar so se naučili, zares pomembno. Hananija, Mišaela, Azarija in Daniela so leta 617 pr. n. št. odvedli v Babilon. Bili so postavni, pametni mladeniči, ki bi se zlahka zlili z babilonskim življenjem. Vendar se niso. Iz njihovih dejanj se jasno vidi, da so imeli v mislih svojo dediščino – to, o čemer so bili poučeni. Ti štirje Hebrejci so bili zelo blagoslovljeni, ker so se oklepali duhovnega pouka, ki so ga prejeli še kot otroci. (Beri Daniel 1:8, 11–15, 20.)

11. Kakšne koristi so imeli drugi od Jezusove duhovne dediščine?

¹¹ Ko govorimo o dobrih zgledih, pa seveda ne moremo iti mimo zgleda, ki nam ga je dal Božji Sin, Jezus. Od svojega Očeta je veliko prejel, in to je zares cenil. Cenjenje tega, o čemer je bil poučen, veje iz njegovih besed: »Govorim tisto, kar me je naučil Oče.« (Jan. 8:28) Poleg tega je želel, da bi tudi drugim koristilo to, kar je sam prejel. Množici je rekel: »Dobro novico o Božjem kraljestvu moram oznaniti tudi drugim mestom, ker sem bil za to poslan.« (Luk. 4:18, 43) Svojim poslušalcem je pomagal uvideti, kako pomembno je, da niso del sveta, ki na splošno ne ceni duhovnih stvari. (Jan. 15:19)

12. a) Kako besede iz 2. Timoteju 3:14–17 veljajo za mnoge današnje mlade? b) O katerih vprašanjih bi morali razmisliti mladi kristjani?

¹² Podobno kot mladeniče, o katerih smo prej razpravljali, morda tudi tebe vzgajajo starši, ki so vdani Bogu Jehovu. Če je tako, potem mogoče tudi zate veljajo besede, ki so v Svetem pismu zapisane glede Timoteja. (Beri 2. Timoteju 3:14–17.) Od svojih staršev »si bil poučen« o pravem Bogu in o tem, kako mu lahko ugajaš. Morda te starši poučujejo že od najzgodnejšega otroštva. To ti je gotovo zelo pomagalo, da si si pridobil »modrost za rešitev po veri, ki je v Kristusu Jezusu«, in si »popolnoma usposobljen« za služenje Bogu. Ključno vprašanje je: Ali boš cenil vse, kar si prejel? To bo morda od tebe zahtevalo, da se preiščeš. Premisli o naslednjih vprašanjih: »Kaj menim o tem, da sem danes del množice zvestih prič, med katere sodijo tudi zvesti služabniki iz preteklosti? Kako gledam na to, da sem med sorazmerno redkimi ljudmi na svetu, ki jih Bog pozna? Ali se zavedam, kako edinstvena in velika prednost je poznati resnico?«

13., 14. Kaj zamika nekatere mlade kristjane, toda zakaj ne bi bilo modro popustiti takšni skušnjavi? Povej primer.

 ¹³ Nekateri mladi, ki so jih vzgojili krščanski starši, morda ne vidijo očitne razlike med današnjim duhovnim rajem in temačnim Satanovim svetom. Mogoče jih celo zamika, da bi poskusili, kako je živeti v tem svetu. Toda ali bi stekel pred drveči avtomobil samo zato, da bi ugotovil, kako boleče je, in morda celo usodno, če te povozi? Seveda ne! Podobno tudi nam ni treba izkusiti »močvirja razbrzdanosti« tega sveta samo zato, da bi ugotovili, kako neznansko boleče je to lahko. (1. Pet. 4:4)

¹⁴ Generja, ki živi v Aziji, sta vzgajala krščanska starša. Krstil se je, ko mu je bilo 12 let. Toda ko je postal najstnik, ga je pričelo privlačiti življenje v tem svetu. Takole pravi: »Želel sem izkusiti ‚svobodo‘, ki jo ponuja ta svet.« Gener je začel živeti dvojno življenje. Pri 15 letih je prevzel slabe navade svojih prijateljev. Popival je in preklinjal kakor oni. Pogosto je pozno prihajal domov, ker je s prijatelji igral nasilne računalniške videoigre. Toda sčasoma je spoznal, da ga to, kar ga je v svetu privlačilo, pravzaprav ni osrečilo. Njegovo življenje je bilo prazno. O svoji vrnitvi v občino pravi: »Še vedno se moram spoprijemati z mnogimi izzivi, toda Jehovovi blagoslovi jih daleč presegajo.«

15. O čem bi morali razmisliti celo mladi, ki jih niso vzgojili krščanski starši?

¹⁵ Tu pa so še drugi mladi, ki se družijo z občino, vendar jih niso vzgojili krščanski starši. Če si eden izmed njih, samo pomisli, kakšno čudovito prednost imaš sedaj, ker poznaš Stvarnika in mu služiš! Na svetu je na milijarde ljudi. Zato je res pravi blagoslov, da si med tistimi, ki jih je Jehova prijazno pritegnil k sebi in jim razodel resnico iz Svetega pisma. (Jan. 6:44, 45) Danes ima samo vsak tisoči točno spoznanje o resnici, in ti si eden teh. Najsibo da smo resnico spoznali od staršev ali kako drugače, ali ni to, da jo poznamo, za vse nas razlog za veselje? (Beri 1. Korinčanom 2:12.) Gener pravi: »Ko pomislim na to, se kar naježim. Kdo sem jaz, da me pozna Jehova, ki je ustvaril vesolje?« (Ps. 8:4) Neka  krščanska sestra pa je rekla: »Učenci so zelo ponosni, že če jih njihov učitelj pozna. Koliko večja prednost je, da te pozna Jehova, ki je Veliki poučevalec!«

16. Katero modro odločitev lahko sprejmejo današnji mladi kristjani?

¹⁶ Pomisli, kakšno čudovito prednost imaš. Ali nisi zato še bolj odločen, da boš med sorazmerno redkimi, ki so v svojem življenju naredili to, kar je prav? Tako se lahko pridružiš množici zvestih Božjih služabnikov, med katere sodijo tudi zvesti ljudje iz preteklosti. To je veliko bolj modro, kakor pa posnemati večino mladih, ki skupaj s tem svetom kakor omamljeni korakajo v uničenje. (2. Kor. 4:3, 4)

17.–19. Kaj ti bo pomagalo uravnovešeno gledati na to, da si drugačen od sveta?

¹⁷ To seveda ne pomeni, da bo vedno enostavno biti drugačen od sveta. Toda pomisli, modrost nam naroča, naj bomo drugačni. Ponazorimo: Pomisli na olimpijskega atleta. Nedvomno je moral biti drugačen, da je lahko prišel tako daleč. Verjetno se je moral odreči marsičemu, kar bi mu vzelo čas in odvrnilo njegovo pozornost ter ga tako oviralo pri treningu. Po drugi strani pa lahko zaradi tega, ker je drugačen od svojih vrstnikov, več trenira in doseže zastavljeni cilj.

¹⁸ Pogled, ki ga ima ta svet na življenje, je kratkoviden. Če na življenje gledaš dolgoročno, torej da si drugačen od sveta ter se ogibaš ravnanja, ki bi ti duhovno in moralno škodilo, potem se boš oklenil »pravega življenja«. (1. Tim. 6:19) Sestra, ki smo jo prej omenili, pravi: »Če se postaviš za to, kar verjameš, se na koncu dneva počutiš odlično. S tem dokažeš, da si dovolj močan, da v Satanovem svetu plavaš proti toku. Najpomembnejše pa je, da se počutiš tako, kakor da bi videl Boga Jehova, kako je ponosen nate in se ti smehlja! Takrat si vesel, da si drugačen!«

¹⁹ Če se človek osredinja samo na to, kar lahko sedaj doseže, je njegovo življenje prazno. (Prid. 9:2, 10) Morda si mlad in resno razmišljaš o smislu življenja in tem, da lahko večno živiš. Ali ni potemtakem modro, da ne živiš »tako, kakor živijo narodi«, ampak da živiš zares smiselno življenje? (Efež. 4:17; Mal. 3:18)

20., 21. Kaj se nam obeta, če se pravilno odločamo, toda kaj se od nas pričakuje?

²⁰ Če se pravilno odločamo, lahko že danes živimo zadovoljno. Poleg tega se nam obeta, da bomo »podedovali zemljo« oziroma večno živeli. Za nas je pripravljenih veliko čudovitih blagoslovov, ki si jih ne moremo niti predstavljati. (Mat. 5:5; 19:29; 25:34) Seveda pa nas Bog ne blagoslavlja kar avtomatsko. Od nas nekaj pričakuje. (Beri 1. Janezovo 5:3, 4.) Vendar se je prav gotovo vredno potruditi in mu že danes zvesto služiti!

²¹ Zares smo blagoslovljeni, ker smo toliko prejeli od Boga! Imamo točno spoznanje o njegovi Besedi in jasno razumemo resnico glede njega in njegovih namenov. Imamo čast, da nosimo njegovo ime in smo njegove Priče. Bog nam obljublja, da je na naši strani. (Ps. 118:7) Ne glede na to, ali smo mlajši ali starejši, pokažimo, da cenimo svojo duhovno dediščino. S svojim življenjem kažimo, da si iskreno želimo Jehovu izrekati »slavo na večne čase«. (Rim. 11:33–36; Ps. 33:12)