POTEM ko je Anita * postala Jehovova priča, ji je mož začel silovito nasprotovati. Takole pripoveduje: »Skušal mi je preprečiti, da bi hodila na shode, in mi celo prepovedal omenjati Jehovovo ime. Če sem ga izrekla, je takoj vzrojil.«

Anita je imela velike težave tudi s tem, kako naj svoja otroka uči o Jehovu. »V lastni hiši nisem smela častiti Jehova. Z otrokoma nisem mogla svobodno preučevati niti ju nisem smela jemati na shode.«

Kot pokaže Anitina izkušnja, je nasprotovanje družinskih članov lahko velik preizkus kristjanove značajnosti. Značajnost kristjana utegne biti na preizkušnji tudi, ko ga tarejo kronične zdravstvene težave, mu umre otrok oziroma zakonec ali pa kdo od ožjih družinskih članov obrne hrbet Jehovu. Kaj nam lahko v takšnih okoliščinah pomaga, da ostanemo zvesti Jehovu?

Kaj bi v takšnih preizkušnjah storil ti? Apostol Pavel je dejal: »Potrebujete [. . .] zdržljivost.« (Heb. 10:36) Toda kaj nam lahko pomaga zdržati?

Da bi dobili moč, ki jo potrebujemo za to, da bi zdržali v preizkušnjah, je zelo pomembno moliti k Bogu. S tem pokažemo, da se zanašamo nanj. Poglejmo si primer. Nekega ponedeljka popoldan je Anino družino doletela tragedija. Njen mož, s katerim je bila poročena 30 let, je nepričakovano umrl. »Nikoli več se ni vrnil domov z dela,« pove Ana. »Star je bil komaj 52 let.«

Kako se je Ana spopadla s tragedijo? Morala je v službo, kar ji je sicer koristilo, saj je delo od nje zahtevalo precejšnjo zbranost, vendar je bolečina ostala. Takole pravi: »Svoje srce sem izlila Jehovu in ga rotila, naj mi pomaga, da bom lahko živela s to strašno izgubo.« Ali je Jehova odgovoril na njene molitve? Ana je prepričana, da je. Dejala je: »Mir, ki ga lahko da samo Bog, me je pomiril in mi pomagal, da sem ohranila trezno glavo. Prav nič ne dvomim, da bo Jehova mojega moža obudil od mrtvih.« (Fil. 4:6, 7)

Tisti, ki posluša molitve, je obljubil, da bo svojim služabnikom dal vse, kar potrebujejo za to, da bi mu lahko ostali zvesti. (Ps. 65:2) Ali se ne strinjaš, da je zaradi tega njegovega zagotovila naša vera še močnejša? In ali ni res, da lahko to zagotovilo tudi tebi pomaga zdržati v preizkušnjah?

Jehova svoje služabnike podpira tudi po krščanski občini. Ko je denimo občina v Tesaloniki prestajala hudo preganjanje, je Pavel tamkajšnje kristjane spodbudil: »Med seboj [se] tolažite in krepite, kar pravzaprav že delate.« (1. Tes. 2:14; 5:11) Tesaloniški kristjani so ta preizkus vere lahko prestali zato, ker so bili povezani v ljubezni in ker so drug drugemu pomagali. Zaradi svoje zdržljivosti so odličen zgled za nas danes. Od njih se lahko nekaj naučimo.

Če s posameznimi člani občine stkemo tesno prijateljstvo, si bomo lažje »v medsebojno spodbudo«. (Rim. 14:19) To je še posebej pomembno v težkih časih. Takšne čase je denimo večkrat izkusil Pavel, vendar mu je Jehova dal moč, da jih je prestal. Včasih ga je Bog zelo spodbudil po sovernikih. Ko je na primer Pavel poslal občini v Kolosah pozdrave od sodelavcev, je zanje rekel: »Prav ti so mi pomagali in me krepčali.« (Kol. 4:10, 11) Ti kristjani so Pavla tolažili, mu pomagali in ga krepčali, ko je to  potreboval, zato ker so ga imeli radi. Verjetno si tudi ti že doživel, da so te člani občine spodbudili in ti pomagali.

Bog pa nam je v krščanski občini priskrbel še en vir pomoči – to so starešine. Ti duhovno zreli moški so »kakor zavetje pred vetrom in zatočišče pred nevihto, kakor potoki voda v sušni deželi, kakor senca velike skale v izsušeni deželi«. (Iza. 32:2) Kako zelo nas to zagotovilo poživi! Ali si se v stiski že kdaj obrnil na starešine? Njihove spodbudne besede in podpora ti lahko pomagajo zdržati.

Seveda starešine ne morejo delati čudežev. So nepopolni in »z enakimi slabostmi kakor« mi. (Apd. 14:15) Vendar lahko s svojimi ponižnimi molitvami, ki jih izrečejo za nas, veliko dosežejo. (Jak. 5:14, 15) Brat iz Italije, ki že mnoga leta trpi za mišično distrofijo, degenerativno boleznijo, je o starešinah dejal: »To, da me imajo bratje radi in da me pogosto obiščejo, mi pomaga zdržati.« Kaj pa ti? Ali bi lahko večkrat poiskal pomoč starešin, ki nam jih je ljubeče priskrbel Jehova?

Zdržati pa nam lahko pomagajo še druge stvari. Ena od njih so dobre duhovne navade. Poglejmo si, kako so pomagale 39-letnemu Johnu, ki so mu odkrili redko obliko raka. Takole pripoveduje: »Čutil sem se ogoljufanega, saj sem bil še tako mlad.« Takrat je bil njegov sin star komaj tri leta. »Moja žena je morala paziti najinega otroka, hkrati pa še skrbeti zame in me vsakič spremljati k zdravniku.« John je bil zaradi zdravljenja s kemoterapijo povsem izčrpan in mu je bilo slabo. Toda to še ni bilo vse. Njegov oče je neozdravljivo zbolel in je potreboval pomoč najbližjih.

Kako se je John skupaj s svojo družino spopadel s temi težavami? »Kljub izčrpanosti sem poskrbel za to, da smo v družini ohranili dobre duhovne navade,« pravi John. »Bili smo na vsakem shodu, vsak teden smo šli na oznanjevanje in družinsko čaščenje smo imeli tudi takrat, ko nam ni bilo lahko.« Johnu je bilo jasno, da lahko človek zdrži v vsaki težavi samo, če skrbi za svojo duhovnost. Kaj lahko reče tistim, ki so v težavnih okoliščinah? »Potem ko mine prvi šok, Jehova s svojo močjo in ljubeznijo prežene tvoje skrbi. Lahko te napolni z močjo, tako kot je mene.«

Brez dvoma lahko z Božjo pomočjo zdržimo preizkušnje ali težavne okoliščine, ki jih morda doživljamo sedaj ali pa jih bomo v prihodnosti. V molitvi prosimo Jehova za pomoč, spletimo tesne prijateljske vezi z brati in sestrami v občini, poiščimo pomoč pri krščanskih starešinah in ohranimo dobre duhovne navade. Če bomo vse to delali, bomo ravnali skladno s Pavlovim pozivom, da moramo biti zdržljivi.