Kako najti izpolnitev v vlogi matere
Kako najti izpolnitev v vlogi matere
DANES je po svetu večina žensk zaposlena zunaj doma. V industrializiranih deželah je takšnih žensk skoraj toliko kot moških. V državah v razvoju navadno veliko ur garajo na poljih, da bi pomagale priskrbeti denar, potreben za preživljanje družine.
Veliko žensk je razpetih med potrebo, da bi zaslužile sredstva za preživljanje, in željo, da bi skrbele za svojo družino in dom. Te ženske ne priskrbijo zgolj denarja za hrano, obleko in streho nad glavo, ampak tudi kuhajo, perejo in pospravljajo.
Poleg tega si kristjanke prizadevajo svojim otrokom vcepiti duhovne vrednote. »Iskreno povedano, zelo težko je uravnovesiti poklicne in družinske odgovornosti, še posebej ko imaš majhne otroke,« priznava Cristina, ki ima dve deklici. »Težko se je otrokom posvetiti toliko, kot potrebujejo.«
Zakaj se matere odločajo za zaposlitev? S katerimi izzivi se spoprijemajo? Ali mati potrebuje zaposlitev, da bi se počutila izpolnjeno?
Zakaj se matere zaposlijo
Veliko mater je zaposlenih za polni delovni čas iz čiste nuje. Nekatere od njih nimajo moža, ki bi jim pomagal nositi finančno breme. Druge so zaposlene, ker sta s partnerjem ugotovila, da ena plača kratko malo ne zadošča za temeljne potrebe družine.
Resda niso vse matere zaposlene za polni delovni čas, ker družina drugače ne bi mogla shajati. Precej jih je zaposlenih zato, da bi si okrepile samozavest. Nekatere morda delajo, da bi bile finančno nekoliko bolj neodvisne ali da bi si privoščile drage stvari. Mnoge so pri svojem delu uspešne in v njem uživajo.
Nekatere matere menijo, da morajo imeti službo, morda tudi zato, ker to od njih pričakuje okolica. Čeprav večina ljudi priznava, da se zaposlene matere nenehno bojujejo s stresom in z izčrpanostjo, pa za tiste, ki se odločijo ostati doma, pogosto nimajo posluha in se jim celo posmehujejo. »Ni enostavno drugim razložiti, da si ‚samo gospodinja‘,« je priznala neka ženska in dodala: »Nekateri
bodisi z besedami bodisi z izrazom na obrazu namignejo, da zapravljaš svoje življenje.« Rebeca, ki ima dveletno hčerko, pravi: »Čeprav družba, v kateri živimo, priznava, da bi ženske morale skrbeti za svoje otroke, opažam, da se na matere, ki ne hodijo v službo, gleda kot na manjvredne.«Mit in resničnost
Ponekod po svetu mediji predstavljajo »idealno žensko« kot žensko z uspešno kariero – kot dobro plačano, brezhibno oblečeno in popolnoma samozavestno. Ko prispe domov, ima dovolj moči, da reši težave, ki jih imajo otroci, popravi moževe napake in se spoprime s kakršno koli družinsko krizo. Razumljivo je, da je življenje malokatere ženske resnično takšno, kot slika ta iluzija.
V dejanskem življenju je veliko služb, ki jih opravljajo ženske, enoličnih in sorazmerno slabo plačanih. Na svojo žalost morda zaposlene matere ugotovijo, da jim njihova služba ne omogoča, da bi povsem uporabile svoje naravne sposobnosti. Knjiga Social Psychology opaža: »Kljub vse večji enakosti med spoloma so moški še vedno na bolje plačanih in vplivnejših delovnih mestih. Ženske, ki svoje samospoštovanje gradijo na službi, so zato opazno na slabšem.« Španski časopis El País piše: »Izračunali so, da je pri ženskah v primerjavi z moškimi trikrat večja verjetnost, da se jih bo zaradi stresa polastila tesnoba, saj velika večina njih opravlja dve službi – eno na delovnem mestu in drugo doma.«
Kako lahko pomagajo možje
Seveda je to, ali naj se kristjanka, ki je mati, zaposli ali ne, stvar osebne odločitve. Toda če je poročena, bi se morala skupaj z možem glede tega odločiti šele potem, ko sta se o zadevi pogovorila in skrbno pretehtala vse s tem povezane dejavnike. (Pregovori 14:15)
Kaj, če skleneta, da iz čiste finančne nuje ne gre drugače, kot da sta oba zaposlena za polni delovni čas? V tem primeru bo moder mož še posebej upošteval biblijsko spodbudo: »Možje! Z razumevanjem živite s svojimi ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja, saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja.« (1. Petrovo 3:7, SSP) Mož izkazuje svoji ženi spoštovanje tako, da upošteva njen telesni in čustveni ustroj. Kadar koli je to mogoče, ji pomaga pri gospodinjskih opravilih. Navidez manjvredna dela opravi podobno kot Jezus, in sicer rade volje in ponižno, ne pa da jih odklanja, ker bi mu bila pod častjo. (Janez 13:12–15) Na ta opravila raje gleda kot na priložnost, da svoji marljivi ženi pokaže, da jo ljubi. Za takšno pomoč mu bo zelo hvaležna. (Efežanom 5:25, 28, 29)
Brez dvoma je zelo pomembno, da mož in žena, če morata biti oba zaposlena, doma sodelujeta pri opravilih. Kako pomembno je to, je razvidno iz reportaže, objavljene v španskem časopisu ABC. V članku, ki je komentiral študijo Inštituta za družino, so visoko stopnjo razvez v Španiji pripisali ne le »upadu verskih in moralnih meril«, temveč tudi kombinaciji dveh drugih dejavnikov – »zaposlovanju žensk in nesodelovanju moških pri gospodinjskih opravilih«.
Pomembna vloga, ki jo ima kristjanka kot mati
Čeprav Jehova glavno odgovornost pri vzgoji otrok nalaga očetom, kristjanke vedo, da je tudi njim zaupana pomembna vloga – še posebej v otrokovih najzgodnejših letih. (Pregovori 1:8; Efežanom 6:4) Ko je Jehova naročil Izraelcem, naj njegovo Postavo vcepljajo svojim otrokom, je govoril tako materam kot očetom. Vedel je, da bo to zahtevalo čas in potrpežljivost, še zlasti v letih, ko se oblikuje otrokova osebnost. Zato je naročil staršem, naj otroke vzgajajo, ko so doma, ko so na poti, ko vstanejo in ko ležejo. (5. Mojzesova 6:4–7)
Božja Beseda poudarja, kako pomembno in dostojanstveno vlogo imajo matere, ko otrokom zapoveduje: »Ne zametuj nauka matere svoje.« (Pregovori 6:20) Beseda, prevedena z »nauk«, v izvirnem jeziku dobesedno pomeni »zakon«. Seveda se poročena ženska, preden svojim otrokom postavi kakšen zakon oziroma pravilo, posvetuje s svojim možem. Toda kot je razvidno iz te vrstice, imajo matere pravico to storiti. Poleg tega otrokom zelo koristi, da si vzamejo k srcu duhovne in moralne zakone, ki jih uči njihova bogaboječa mati. (Pregovori 6:21, 22) Teresa, ki je mamica dveh dečkov, je pojasnila, zakaj se ne zaposli. Rekla je: »Moja najpomembnejša naloga je vzgojiti sinova tako, da bosta služila Bogu. To delo hočem opraviti kar najboljše.«
Matere, ki so dobro izpolnile svojo vlogo
Izraelski kralj Lemuel se je vsekakor veliko naučil od materinih vestnih prizadevanj. »Izrek, s katerim ga je vzgajala,« je postal celo del Božje navdihnjene besede. (Pregovori 31:1, SSP; 2. Timoteju 3:16) Njen opis vrle žene še vedno pomaga sinovom, da si modro izberejo zakonsko družico. Poleg tega so njena svarila pred nemoralo in prekomernim pitjem danes prav tako pomembna kakor takrat, ko so bila zapisana. (Pregovori 31:3–5, 10–31)
V prvem stoletju je apostol Pavel pohvalil Evniko, da je dobro poučila svojega sina Timoteja. Njen mož ni častil Jehova, ampak verjetno grške bogove, zato je morala Evnika pomagati Timoteju, da je pričel verovati v »svete spise«. Kdaj je Evnika pričela Timoteja poučevati o svetih spisih? Navdihnjeno poročilo pravi, da je to počela »od najzgodnejšega otroštva« – drugače povedano, od takrat ko je bil Timotej še dojenček. (2. Timoteju 1:5; 3:14, 15) Njena vera, zgled in pouk so Timoteju očitno pomagali, da je bil pripravljen za kasnejšo misijonarsko službo. (Filipljanom 2:19–22)
Biblija omenja tudi matere, ki so izkazale gostoljubje zvestim Božjim služabnikom in tako svojim otrokom omogočile druženje z odličnimi zgledi vere. Sunamljanka je na primer doma redno gostila preroka Elizeja. Pozneje se je zgodilo, da je Elizej njenega sina obudil od mrtvih. (2. kraljev 4:8–10, 32–37) Razmislite tudi o Mariji, materi biblijskega pisca Marka. Očitno je dala svoj dom v Jeruzalemu na razpolago, da so se pri njej shajali prvi kristjani. (Apostolska dela 12:12) Marku je gotovo koristila družba apostolov in drugih kristjanov, ki so redno prihajali na njun dom.
Jasno je, da Jehova zelo ceni, da si zveste žene prizadevajo svojim otrokom vcepiti njegova načela. Te žene ima rad, ker so mu zvestovdane in ker se trudijo doma ustvariti duhovno ozračje. (2. Samuelova 22:26, SSP; Pregovori 14:1)
Odločitev, ki daje pravi občutek izpolnjenosti
Kakor je videti iz omenjenih svetopisemskih zgledov, je neutrudna skrb za fizične, duhovne in čustvene potrebe družine neizmerno poplačana. Toda to ni lahka naloga. Materino delo doma je, kot kaže, pogosto veliko zahtevnejše od katerega koli vodilnega delovnega mesta v podjetju.
Če se mati po posvetu z možem odloči, da bo pustila zaposlitev ali se zaposlila za skrajšan delovni čas, je nedvomno res, da bo družina morda morala znižati svoj življenjski standard. Poleg tega bo mati mogoče morala prenašati, da se ji tu in tam kdo, ki ne razume njene odločitve, posmehuje. Toda žrtve so lahko več kot bogato poplačane. Paqui, mamica treh otrok, je zaradi potreb družine
zaposlena za polovični delovni čas in pravi: »Všeč mi je, da sem doma, ko se otroci vrnejo iz šole, tako da se imajo s kom pogovarjati.« Kako to koristi njenim otrokom? »Pomagam jim pri domači nalogi, in če se pojavijo težave, se jih lahko takoj lotim,« pravi. »Čas, ki ga vsak dan preživimo skupaj, prispeva k temu, da se lahko vedno odkrito pogovarjamo. Ta čas z otroki mi je tako dragocen, da sem ponudbo za zaposlitev s polnim delovnim časom zavrnila.«Mnoge krščanske matere so odkrile, da imajo od tega, da pustijo zaposlitev ali pa se zaposlijo za skrajšan delovni čas, če je to možno, korist vsi v družini. »Potem ko sem pustila službo, se je zdelo, da gre v družini vse bolj gladko,« pojasnjuje Cristina, ki smo jo omenili prej. »Imela sem čas, da se pogovarjam z otrokoma in da v marsičem praktično pomagam možu. V vse večje veselje mi je bilo poučevati moji deklici, ko sem videla, da se učita in napredujeta.« En dogodek se je Cristini še posebej vtisnil v spomin. »Starejša hčerka se je naučila hoditi, ko je bila v jaslih,« se spominja, »drugo pa sem naučila sama doma. Naredila je prve korake in padla naravnost v moje roke. Tisti trenutek me je preplavila neverjetna sreča!«
Drug dejavnik, ki ga velja upoštevati, je ta, da odločitev, da mati pusti posvetno službo oziroma se zaposli za skrajšan delovni čas, v gmotnem pogledu ne prinaša tako velikih žrtev, kot bi pričakovali. »V resnici so stroški, povezani z varstvom otroka in s prevozom, pogoltnili zajeten kos moje plače,« pojasnjuje Cristina. »Ko sva skrbno preučila vse skupaj, sva spoznala, da moja služba ne prinese tako veliko dodatnega denarja.«
Nekateri pari so, potem ko so preučili svojo situacijo, sklenili, da koristi tega, da žena polnočasno skrbi za družino, odtehtajo vsakršna morebitna gmotna odrekanja. »Vesel sem, da žena lahko ostane doma in skrbi za najina majhna otroka,« pravi Cristinin mož, Paul. »Ko je še hodila v službo, je bilo življenje za oba veliko bolj stresno.« Kako je ta odločitev vplivala na njuni hčerki? »Ne le da se počutita bolj varni,« pravi Paul, »ampak sta tudi večidel obvarovani pred slabimi vplivi v svojih zgodnjih letih.« Zakaj Paul in Cristina menita, da je tako pomembno, da čimveč časa preživita s svojima hčerkama? Paul odgovarja: »Če ne bomo mi starši tako rekoč popisali src svojih otrok, sem prepričan, da bo to storil kdo drug.«
Jasno je, da mora vsak par preučiti svoje razmere in da nihče ne bi smel kritizirati odločitev drugih. (Rimljanom 14:4; 1. Tesaloničanom 4:11) Vendar je vredno pretehtati številne koristi, ki jih ima družina, ko mati ni zaposlena za polni delovni čas. Teresa, ki smo jo omenili prej, je svoje mišljenje o tem povzela takole: »Nič ne daje močnejšega občutka izpolnjenosti kot to, da čimveč časa namenim skrbi za svoja otroka in njunemu poučevanju.« (Psalm 127:3)
[Slika na strani 31]
Kristjanke sodelujejo pri pomembni nalogi vzgajanja svojih otrok