Naravna nesreča na Salomonovih otokih

V ponedeljek, 2. aprila 2007, je del Salomonovih otokov, tropskega otočja severovzhodno od Avstralije, stresel potres z magnitudo 8,1 po Richterjevi lestvici. V nekaj minutah so ogromni valovi, za nekatere so poročali, da so bili visoki 10 metrov, trčili ob otoke v Zahodni provinci in pri tem ubili 52 ljudi, 6000 pa so jih pustili brez strehe nad glavo.

Najbolj je bilo prizadeto obalno mesto Gizo s približno 7000 prebivalci na istoimenskem otoku Gizo, oddaljenem samo 45 kilometrov od epicentra potresa. Majhna občina Jehovovih prič v Gizu se je veselila, da bo tisti večer obhajala letno slovesnost v spomin na Jezusovo smrt. (1. Korinčanom 11:23–26) Dan se je pričel normalno s čudovitim sončnim vzhodom in mirnim morjem. Nato pa se je ob 7.39 po lokalnem času zatresla zemlja!

Potres!

Ron Parkinson, občinski starešina, in njegova žena Dorothy sta pripravljala zajtrk, ko je otok zatresel potres. »Najina stara hiša se je majala kot kokosova palma, toda ni se podrla,« pravi Ron. »Trušč je bil neverjeten. Omare, pohištvo, posoda, pokončni klavir in drugi predmeti so treščili po tleh. Z veliko truda sva uspela priti ven. Dorothy si je bose noge porezala na razbitem steklu.«

Misijonarja Tony in Christine Shaw, ki živita v bližini, sta tudi pohitela ven. »Zemlja se je tresla tako močno, da sem padla po tleh in se nisem mogla pobrati,« pripoveduje Christine. »Sredi morja so plavale hiše. Ogromen val jih je odtrgal od temeljev. Ljudje so v kanujih obupano veslali med razbitinami in iskali preživele. Nato pa se je še enkrat močno zatreslo – in še enkrat. Popotresni sunki so se pojavljali še pet dni. Bilo je zastrašujoče!«

Nato še cunami

Patson Baea z otoka Sepo Hite, ki je od Giza oddaljen približno 6 kilometrov, je bil doma, ko je prišlo do potresa. Kako so Patson in njegova družina preživeli to nesrečo?

Patson se takole spominja te strašne nesreče: »Ob obali sem tekel naproti svoji ženi, Naomi, in najinim štirim otrokom. Vrglo jih je po tleh, toda bili so nepoškodovani. Otroci so se tresli in nekateri so jokali. Z Naomi sva jih hitro pomirila.

Opazil sem, da se morje nenavadno giblje. Bilo je jasno, da prihaja cunami. Velika verjetnost je bila, da bo naš mali otok poplavilo. Moja mati, Evalyn, ki je živela na majhnem otoku v bližini, je bila tudi v nevarnosti. Družini sem hitro ukazal, naj gre v  naš motorni kanu, in odpravili smo se rešit mamo.

Ko smo prepotovali krajšo razdaljo, je voda pod našim kanujem močno vzvalovila. Morje se je dvigovalo in vrtinčilo. Prišli smo do moje mame, ki je bila v šoku in zmedena ter preveč preplašena, da bi šla v vodo. Naomi in najin 15-letni sin Jeremy sta skočila v močan tok in ji pomagala priplavati do kanuja. Nato smo s polno hitrostjo odhiteli na odprto morje.

Medtem se je morje umaknilo tako daleč od obale kot še nikoli prej in razkrilo koralne grebene okrog otokov. Nenadoma pa je oba otoka preplavil gromozanski val. Našo obalno hišico za goste je odtrgalo od temeljev in jo tako raztreščilo, da ni bilo kaj popravljati. Skozi našo hišo je drlo morje in uničilo precej imetja. Ko je voda upadla, smo iz našega uničenega doma rešili biblije in pesmarice in se odpravili na otok Gizo.«

Vzdolž obale sta svoje sledi pustila smrt in opustošenje. Zahodna stran otoka Gizo je bila najhuje prizadeta. Val, ki je bil menda visok 5 metrov, je zbrisal najmanj 13 vasi!

Tisti večer se je v Gizu v kraljestveni dvorani Jehovovih prič k obhajanju slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt zbralo 22 ljudi. Na srečo nihče iz te skupine ni bil huje poškodovan v nesreči. »Ni bilo elektrike, naše petrolejke pa so bile razbite,« pripoveduje Ron, ki smo ga omenili že prej. »Tako je imel brat Shaw govor ob žepni svetilki. Z močnim glasom smo v temi večglasno zapeli hvalnice Jehovu.«

Prispe pomoč

Ko so novice o nesreči prispele v Honiaro, v prestolnico, so se v tamkajšnjem podružničnem uradu Jehovovih prič podvizali, da bi priskrbeli nujno pomoč. Po telefonu so se hitro prepričali, da je večina Prič na prizadetem območju na varnem. Zanesljive posameznike so poslali poiskat neko Pričo, ki je živela v zelo odročnem predelu otoka Choiseul. Nazadnje so jo našli čilo in zdravo. V Gizo so poslali tudi denarna sredstva za nakup nujnih potrebščin.

Predstavniki podružnice so prispeli v Gizo v četrtek s prvim letalom. »S seboj smo pripeljali več zabojev humanitarne pomoči,« je povedal Craig Tucker, član podružničnega odbora. »Nekaj prtljage drugih potnikov ni bilo natovorjene zaradi omejene nosilnosti letala, toda na naše olajšanje so vsi naši zaboji prispeli varno. Bili so ena od prvih pošiljk pomoči, ki je prišla na to prizadeto območje. Še več pomoči je prispelo dva dni pozneje z ladjo.«

Medtem so se Tony Shaw, Patson Baea in še drugi Priče iz Giza odpravili s kanujem na dveurno pot do oddaljenega otoka Ranongga, da bi pomagali tamkajšnjim Pričam. Potresna sila je ta otok, ki je dolg 32 kilometrov in širok 8 kilometrov, dvignila za več kot 2 metra više nad morsko gladino! Nenaden premik vode okrog otoka pa je očitno povzročil cunami in ta je prizadel bližnje otoke.

»Člani občine so bili presrečni, ko so nas videli,« pravi Tony. »Bili so čili in zdravi, živeli pa so na prostem, ker so se bali popotresnih sunkov. Naš kanu je bil prvi, ki je pripeljal humanitarno pomoč. Preden smo odšli, smo se skupaj v srčni molitvi zahvalili Jehovu.«

Patson pravi: »Nekaj dni pozneje smo se vrnili na Ranonggo, da bi prinesli dodatne potrebščine in poiskali družino Prič, ki je živela na oddaljenem koncu otoka. Končno smo našli Matthewa Ituja in njegovo družino, ki je taborila daleč v divjini. Jokali so od radosti, ko so spoznali, da nismo pozabili nanje! Potres je uničil njihovo hišo, kot tudi večino zgradb v njihovi vasi. Toda najbolj so si želeli dobiti nove biblije, saj so stare izgubili v nesreči.«

 Pohvale opazovalcev

Takšna krščanska ljubezen pa ni ostala neopažena pri drugih ljudeh. »Neki novinar, ki je bil kritičen do splošne oskrbe s pomočjo, je bil presenečen in navdušen, ko je spoznal, da so Jehovove priče svojim članom priskrbeli hrano, ponjave in druge nujne potrebščine v samo nekaj dneh po potresu,« pravi Craig Tucker. »Vaščani na otoku Ranongga so pohvalno govorili o tem, kako hitro smo priskrbeli pomoč, ter tarnali nad pomanjkanjem pomoči od njihove lastne cerkve,« doda Patson. Neka ženska je vzkliknila: »Vaša organizacija se je tako hitro odzvala!«

Priče pa so pomagali tudi svojim sosedom. »Ko sva obiskala zasilno bolnišnico v Gizu, sva videla zakonski par, ki sva ga nedavno spoznala na oznanjevanju,« pripoveduje Christine Shaw. »Oba sta bila ranjena in močno pretresena. Ženi je med cunamijem iz rok iztrgalo vnuka in je utonil. Hitro sva odšla domov in jima prinesla potrebno hrano in obleko. Bila sta zelo hvaležna.«

Žrtve naravnih nesreč potrebujejo več kot samo gmotno pomoč. Še zlasti potrebujejo tolažbo, ki jim jo lahko da samo Božja Beseda, Biblija. »Nekateri verski voditelji so ljudem dejali, da jih je Bog s tem kaznoval za njihove grehe,« pravi Ron. »Toda iz Biblije smo jim pokazali, da Bog nikoli ne povzroča zla. Mnogi so se nam zahvalili, da smo jim prinesli to duhovno tolažbo.« (2. Korinčanom 1:3, 4; Jakob 1:13) *

[Podčrtna opomba]

[Zemljevid na strani 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Choiseul

Gizo

Gizo

Ranongga

HONIARA

AVSTRALIJA

[Slika na strani 15]

Družina Baea v svojem motornem kanuju

[Slika na strani 15]

Cunami je uničil Gizo

[Slika na strani 15]

Ta kraljestvena dvorana je edina zgradba, ki ni bila porušena v vasi Lale na otoku Ranongga