Drevo, »ki mu listje ne uvene«
Drevo, »ki mu listje ne uvene«
ALI ste se že kdaj ozrli po pokrajini, ki je bila pokrita z bujnimi zelenimi drevesi? Verjetno se boste strinjali, da je to nadvse prijeten prizor. Ali bi ob pogledu na mnogo velikih listnatih dreves pomislili, da je na tistem področju suša? Ravno nasprotno, vedeli bi, da mora biti vode na pretek za to, da drevesa ostajajo živa in zdrava.
Temu ustrezno Biblija primerja tiste, ki so duhovno zdravi, z velikimi bujnimi drevesi. Bodite pozorni na primer na tale čudoviti odlomek iz prvih treh vrstic prvega psalma:
»Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih in ne stopa na pot grešnikov ter ne sedeva v družbi zasmehovalcev. Temuč veselje njegovo je v postavi GOSPODOVI in postavo njegovo premišljuje noč in dan. Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.«
Podobno beremo v Jeremiju 17:7, 8: »Blagoslovljen mož, ki se zanaša na GOSPODA in čigar upanje je GOSPOD. Kajti podoben bode drevesu, vsajenemu poleg vodá; po reki zaganja korenine svoje in se ne boji, ko prihaja vročina, ampak zeleno je listje njegovo, in v letu suše ni v skrbi in ne preneha donašati sadu.«
V obeh odlomkih drevesa ponazarjajo, kaj se zgodi s človekom, ki dela, kar je prav, ki se veseli Božjih zakonov in povsem zaupa v Boga. To nas navede na vprašanje: Kaj v duhovnem smislu pomeni, da je takšen človek kakor bujno drevo? Poglejmo si te vrstice pobliže.
»Zasajeno ob potokih vodá«
Za drevesa, o katerih je govor, je rečeno, da so zasajena »ob potokih vodá« oziroma »poleg vodá«, ne samo ob eni reki ali potoku. Podobne besede najdemo tudi v Izaiju 44:3, 4, kjer Bog Jehova govori, kako bo poskrbel za skesane Jude, ko se bodo vrnili iz ujetništva v Babilonu. Jehova je po preroku Izaiju dejal: »Vode razlijem čez žejno in potoke na suho [. . .]. In razcveto se kakor med travo, kakor vrbe poleg vodotokov [topoli ob vodnih jarkih, NW].« Tukaj pravi, da bodo tisti, ki jih Bog blagoslavlja, zaradi »potokov« in »vodnih jarkov« uspevali kakor listnati topoli.
Celo danes lahko v kmetijskih predelih vidite potoke in vodne jarke, ki tečejo od večjega vodnega vira, kot je globok studenec, reka, naravno ali zajezitveno jezero. V glavnem so del namakalnega sistema za polja ali plantaže. Včasih so vodni kanali speljani v sadovnjak. Ponekod potoki namakajo na eni strani polja, na drugi pa vrsto listnatih dreves ter obenem morda označujejo mejo posestva.
Psalm 1:3 govori o drevesu, ki »rodi svoj sad ob svojem času«. V biblijskih deželah rastejo figovci, granatovci in jablane pa tudi dateljnove palme in oljke. Čeprav lahko figovec zraste do 9 metrov visoko in ima razvejano krošnjo, pa večina sadnih dreves ne zraste zelo visoko. Kljub temu so lahko bujna in zdrava ter bogato obrodijo ob svojem času.
Kako pa se godi drevesom, posajenim ob takšnih potokih?V starodavnih dneh so na bregovih rek in potokov v Siriji in Palestini rasla velika topolova drevesa. Tam, kjer so v Bibliji omenjeni topoli, je običajno govor tudi o vodotokih. (3. Mojzesova 23:40, NW) Kjer je dosti vode, lahko najdemo tudi vrbe, ki izhajajo iz iste družine kot topoli. (Ezekiel 17:5) Ta velika bujna drevesa dobro ponazarjajo to, kar sta hotela povedati psalmist in Jeremija: tisti, ki se trudijo upoštevati Božji zakon in povsem zaupajo v Boga, bodo ostali duhovno zdravi in vse, kar koli bodo delali, se jim bo posrečilo. Ali ni to tisto, kar hočemo – biti uspešni v življenju?
Najti veselje v Jehovovi postavi
Danes ljudje poskušajo uspeti na razne načine. Zaposlijo se z dejavnostmi, ki bi jim utegnile prinesti slavo in bogastvo, vendar se vse prepogosto izkažejo za iluzijo in razočaranje. Kaj pa nam lahko prinese pravo zadovoljstvo in trajno srečo v življenju? Odgovor najdemo v Jezusovih besedah v govoru na gori. Dejal je: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Matej 5:3) Tako je, prava sreča ne izhaja iz posedovanja številnih gmotnih dobrin, temveč iz tega, da prepoznamo svoje duhovne potrebe in jih zadovoljimo, zato da smo duhovno zdravi kakor bujna drevesa, ki dajejo svoj sad, ko je čas za to. Kako lahko duhovno uspevamo?
Po psalmistovih besedah se moramo najprej ogniti nekaterih stvari. Omenil je »[na]svet brezbožnih«, »pot grešnikov« in »družbo zasmehovalcev«. Da bi bili srečni, se moramo odvrniti od tistih, ki zasmehujejo ali celo prezirajo Božje zakone.
Nato bi se morali veseliti Jehovovega zakona. Kadar nam je kakšna stvar ali kakšna dejavnost v veselje, potem izkoristimo vsako priložnost za ukvarjanje z njo, mar ne? Veseliti se Božjega zakona torej pomeni, da zelo cenimo Božjo Besedo ter da se želimo še več naučiti o njej in jo bolje razumeti.
In nazadnje moramo upoštevati nasvet, naj o njej »premišljuje[mo] noč in dan« oziroma, kot pravi drug prevod, naj jo »pozorno bere[mo] dan in noč« (NW). To pomeni, da Biblijo beremo redno in o prebranem poglobljeno premišljujemo. Do Božje Besede bi morali imeti enake občutke, kot jih je imel psalmist, ki je zapel: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97)
Da, ko si pridobivamo točno spoznanje o Bogu Jehovu ter razvijamo popolno zaupanje vanj in v njegove obljube, bomo zagotovo duhovno zdravi. Potem bomo kot srečni mož, za katerega je rekel psalmist – »karkoli počenja, se mu posreči«.