1. Pridobite si zaupanje v Biblijo

»Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, opominjanje, popravljanje.« (2. Timoteju 3:16)

KAJ JE OVIRA? Mnogi menijo, da Biblija ni nič drugega kot knjiga človeške modrosti. Nekateri so prepričani, da je z zgodovinskega vidika netočna. Drugi trdijo, da so biblijski nasveti neuporabni ali zastareli.

KAKO LAHKO PREMAGATE TO OVIRO? Ljudje, ki menijo, da se na Biblijo ne da zanesti ali da nima praktične vrednosti, ponavadi sami niso preiskali zadeve. Samo ponavljajo to, kar pravijo drugi. Vendar Biblija opozarja: »Preprosti verjame vsaki besedi, previdni pa pazi na svoje korake.« (Pregovori 14:15, SSP)

Namesto da bi slepo sprejeli, kar govorijo drugi, raje posnemajte zgled kristjanov, ki so živeli v prvem stoletju v mestu Beroja, v današnji severni Grčiji. Ti niso preprosto sprejeli, kar so jim povedali drugi. Pravzaprav so bili znani po tem, da so »vsak dan skrbno preiskovali Pisma, da bi videli, ali je res tako«. (Apostolska dela 17:11) Na kratko preglejmo dva razloga, zakaj lahko zaupate, da je Biblija navdihnjena Božja Beseda.

Biblija je z zgodovinskega vidika točna. Zadnja stoletja skeptiki izpodbijajo biblijsko točnost, ko gre za imena ljudi in krajev, ki so v njej omenjena. Vendar dokazi vedno znova potrjujejo, da so dvomi neutemeljeni in da so biblijska poročila verodostojna.

V preteklosti so strokovnjaki na primer dvomili, da je asirski kralj Sargon, ki je omenjen v Izaiju 20:1, res živel. Toda v 1840-ih so arheologi pričeli izkopavati njegovo palačo. Sedaj je Sargon eden od najbolj znanih asirskih kraljev.

Kritiki so se spraševali, ali je res živel Poncij Pilat, rimski deželni upravitelj, ki je odredil Jezusovo usmrtitev. (Matej 27:1, 22–24) Toda leta 1961 je bil blizu mesta Cezareja v Izraelu odkrit kamen, na katerem je navedeno Pilatovo ime in njegov naziv.

 V publikaciji U.S.News & World Report (25. oktober 1999) je glede točnosti biblijskih zgodovinskih poročil pisalo: »Sodobna arheologija je na izredne načine potrdila zgodovinsko jedro Stare in Nove zaveze – z dokazi je namreč podprla ključne dele zgodb o izraelskih očakih, eksodusu [odhodu Izraelcev iz Egipta], Davidovi monarhiji in življenju v Jezusovem času.« Čeprav arheološka odkritja niso odločilna za to, da bi verjeli Bibliji, pa je takšna točnost pri zgodovinskih poročilih nekaj, kar bi pričakovali od knjige, ki jo je navdihnil Bog.

Praktična modrost, ki jo najdemo v Bibliji, koristi raznovrstnim ljudem. Že dolgo pred odkritjem mikroorganizmov in njihove vloge pri širjenju bolezni je Biblija priporočala higienske navade, ki so še danes uporabne. (3. Mojzesova 11:32–40; 5. Mojzesova 23:12, 13) Družine, ki upoštevajo biblijski nasvet, kako ravnati drug z drugim, so srečnejše. (Efežanom 5:28–6:4) Nekdo, ki živi po biblijskih načelih, lahko postane vestnejši delavec oziroma razumnejši delodajalec. (Efežanom 4:28; 6:5–9) Ko upoštevamo biblijska načela, je to koristno tudi za naše čustveno zdravje. (Pregovori 14:30; Efežanom 4:31, 32; Kološanom 3:8–10) Takšni praktični nasveti so nekaj, kar bi pričakovali od našega Stvarnika.

KAKO BOSTE NAGRAJENI? Modrost, ki jo najdemo v Bibliji, lahko celo nevednega človeka naredi modrega. (Psalm 19:7) Potem ko smo si pridobili zaupanje v Biblijo, nam lahko ta knjiga tudi pomaga – in to tako kot nam ne more nobena druga – da na poti do močnejše vere naredimo naslednji korak.

Več informacij najdete v knjigi Kaj Biblija v resnici uči? *, v 2. poglavju z naslovom »Biblija – knjiga od Boga«.

[Podčrtna opomba]