Biblija spreminja življenja

Kako je moški, ki je že v mladosti pričel kaditi marihuano in tobak, našel moč, da je opustil to razvado? Kaj je nasilnemu članu tolpe pomagalo, da se je naučil obvladovati jezo in da je premagal rasno sovraštvo? Razmislite o tem, kaj je vsak od njiju povedal.

OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: HEINRICH MAAR

STAROST: 38

DRŽAVA ROJSTVA: KAZAHSTAN

PRETEKLOST: ZASVOJENOST Z MARIHUANO IN TOBAKOM

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodil sem se na jugu Kazahstana, kakih 120 kilometrov od mesta Taškent. To področje je bilo poleti suho in vroče, s temperaturami do 45 stopinj Celzija, pozimi pa so se temperature spustile do približno 10 stopinj pod ničlo, kar so bile idealne razmere za gojenje vinske trte in marihuane.

Moja starša sta bila nemškega porekla. Oba sta sicer bila evangeličana, vendar nista živela po svoji veri. Vseeno pa sta me naučila molitev očenaš, tako da sem jo znal na pamet. Ko sem imel 14 let, sta moja mama in starejša sestra nekaj časa preučevali Biblijo z Jehovovimi pričami. Nekoč sem slučajno slišal, ko sta Pričevalki, ki sta bili na biblijskem pouku pri mami, iz njene lastne stare Biblije prebrali Božje ime, Jehova. To je name naredilo močan vtis. Mama je kasneje nehala preučevati, in tako je moje zanimanje za duhovne reči ostalo nepotešeno. Nedolgo zatem nam je učiteljica v šoli govorila razne lažne zgodbe o tako imenovani sekti Jehovovih prič, ki so krožile med ljudmi. Glede na to, da sem skupaj s sestro obiskal nekaj shodov Jehovovih prič, sem učiteljici povedal, da te zgodbe niso resnične.

Pri 15 letih sem odšel v Leningrad, danes Sankt Peterburg, v Rusiji, da bi si pridobil poklic. S sostanovalci sem se pogovarjal o tistem, kar sem vedel o Jehovu, pa čeprav tega ni bilo veliko. Toda pričel sem kaditi. Kadar koli sem se vrnil domov v Kazahstan, sem brez težav lahko kupil marihuano, četudi je bilo to nezakonito. Poleg tega sem pil preveč vodke in doma pridelanega vina.

Po končani poklicni šoli sem dve leti služil v sovjetski vojski. Kljub temu sem se še vedno spominjal nekaterih reči, ki sem se jih naučil  iz Biblije, ko sem bil mlajši. Kadar se je pojavila primerna priložnost, sem se z drugimi vojaki pogovarjal o Jehovu in zagovarjal Priče, če so o njih govorili laži.

Ko sem odslužil vojaški rok, sem se preselil v Nemčijo. Med bivanjem v centru za priseljence sem dobil knjižico, ki so jo izdali Jehovove priče in je bila namenjena preučevanju Biblije. Prebral sem jo z velikim navdušenjem in sklenil, da je to, kar piše v njej, resnica. Vendar se nisem mogel osvoboditi zasvojenosti s tobakom in marihuano. Čez nekaj časa sem se preselil v bližino mesta Karlsruhe. Tam sem srečal enega od Jehovovih prič, in ta je pričel z menoj preučevati Biblijo.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Biblijo sem že dolgo imel za Božjo Besedo. In potem ko sem prebral knjižico, ki sem jo dobil, sem bil prepričan, da mi je Biblija odgovorila na vsa pomembna življenjska vprašanja. Vseeno pa sem potreboval kar nekaj časa, da sem spremenil svoje navade. Navsezadnje sem si vzel k srcu biblijski nasvet iz 1. Korinčanom 7:1 in se odločil, da se bom očistil »vsega, kar skruni meso in duha«, kar je pomenilo, da se moram odreči marihuani in tobaku.

Marihuano sem prenehal kaditi skoraj takoj. Toda da sem opustil kajenje tobaka, sem potreboval kar šest dolgih mesecev. Nekega dne me je Priča, ki je z menoj preučeval Biblijo, vprašal: »Kaj je smisel tvojega življenja?« To me je res navedlo, da sem razmislil o svoji odvisnosti od tobaka. Večkrat sem že poizkusil, da bi se odvadil kajenja. Zdaj pa sem se odločil, da ne bom najprej kadil in nato prosil Boga za odpuščanje, temveč da bom molil, preden bi segel po cigareti. Leta 1993 sem si določil dan, ko bom s to razvado dokončno opravil. Z Jehovovo pomočjo se od takrat cigaret nisem več pritaknil.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Sedaj ko sem osvobojen drage in uničujoče zasvojenosti z marihuano in tobakom, sem boljšega zdravja. Danes imam prednost, da služim kot prostovoljni delavec v nemškem podružničnem uradu Jehovovih prič. Tako zelo sem vesel, da sem se v svojem življenju naučil upoštevati modre biblijske nasvete! To, da vem, kaj Biblija uči, mojemu življenju daje pravi smisel.

OSEBNI PODATKI

IME IN PRIIMEK: TITUS SHANGADI

STAROST: 43

DRŽAVA ROJSTVA: NAMIBIJA

PRETEKLOST: ČLAN NASILNE TOLPE

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Odraščal sem v neki podeželski vasi na področju Ohangwena na severu Namibije. Med vojno, ki je tod divjala v 1980-ih, so ljudi iz naše vasi pretepali in pobijali. V našem kraju je deček veljal za moškega le, če je bil dober bojevnik in se je tepel z drugimi dečki. Zato sem se naučil pretepati.

Ko sem končal šolo, sem se preselil k svojemu stricu v obalno mesto Swakopmund.  Kmalu po prihodu sem se pridružil tolpi uporniških fantov. V mestu smo zahajali na kraje, kjer črnci niso bili zaželeni, denimo v hotele in bare, samo da bi izzvali pretepe. Večkrat smo se stepli z varnostniki in policisti. Vsak večer sem se opremil z ostrim, dolgim nožem oziroma mačeto, da bi lahko napadel vsakogar, ki bi se mi postavil po robu.

Ko smo se neke noči spopadli z rivalsko tolpo, sem bil skoraj ob življenje. Nekdo iz te tolpe mi je prišel izza hrbta in me že hotel obglaviti, ko ga je član naše tolpe z udarcem spravil v nezavest. Čeprav sem takrat za las ušel smrti, je nasilje še naprej prežemalo moje življenje. Če sem s kom prišel v spor, pa naj je bil to moški ali ženska, sem bil vedno jaz tisti, ki je udaril prvi.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Ko sem prvič prišel v stik z Jehovovimi pričami, mi je Pričevalka prebrala nekaj vrstic iz 37. psalma in nato povedala, da so v biblijski knjigi Razodetje zapisane še druge čudovite obljube glede prihodnosti. Toda ker mi ni povedala, kje točno so zapisane, sem si priskrbel Sveto pismo in tisto noč prebral celotno Razodetje. Všeč mi je bila obljuba, ki sem jo prebral v Razodetju 21:3, 4, in sicer da »smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več«. Ko sta me Pričevalki ponovno obiskali, sem sprejel biblijski pouk, ki sta mi ga ponudili.

Zelo težko mi je bilo spremeniti svoje mišljenje in vedenje. Toda iz Apostolskih del 10:34, 35 sem izvedel, da »Bog ni pristranski, temveč da mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično«. Močno sem si tudi prizadeval udejanjati nasvet iz Rimljanom 12:18, kjer piše: »Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi.«

Poleg tega, da sem se moral naučiti obvladovati jezo, sem moral tudi premagati hudo zasvojenost s tobakom. Pogosto sem s solzami v očeh molil k Jehovu, naj mi pomaga. Toda sprva sem se stvari očitno lotil napačno: najprej sem pokadil cigareto in si rekel, da je to moja zadnja, zatem pa molil k Bogu. Pričevalka, ki je z menoj preučevala Biblijo, mi je pomagala uvideti, da je boljše, da molim prej, preden sežem po cigareti. Prav tako sem se moral ogibati družbe tistih, ki so kadili. Upošteval pa sem tudi predlog, naj o tem, kako škodljivo je kajenje, govorim svojim sodelavcem. To je zares pomagalo, saj nisem mogel več zastonj priti do cigaret – drugi kadilci v službi mi jih namreč niso več ponujali.

Navsezadnje mi je uspelo prenehati kaditi in opustiti prejšnji življenjski slog. Po šestih mesecih spoznavanja in udejanjanja biblijskih načel sem izpolnjeval pogoje za to, da se krstim kot Jehovova priča.

KAKO MI JE TO KORISTILO: O tem, da Jehovove priče živijo po pravi veri, sem se prepričal, ko sem videl, kako si med seboj izkazujejo ljubezen, ne glede na raso ali barvo kože. Celo preden sem se krstil kot Priča, me je neki belopolti član občine povabil k sebi domov na obrok. Bilo je kakor v sanjah. Še nikoli prej nisem v miru sedel z belcem, kaj šele da bi skupaj jedla pri njem doma. Zdaj sem postal del pristne mednarodne bratovščine.

Nekdaj so me varnostniki in policisti skušali s silo pripraviti do tega, da bi spremenil svoje mišljenje in vedenje, vendar jim ni uspelo. Le Biblija je bila tista, ki me je navdala z močjo, da sem lahko spremenil osebnost in postal srečen človek.

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

»Pogosto sem s solzami v očeh molil k Jehovu, naj mi pomaga.«