»Kaj bomo jedli?«

HRANA in pijača – to je bila takrat, ko je Jezus služil na zemlji, pogosta tema pogovorov med ljudmi. Jezusov prvi čudež je bil to, da je vodo spremenil v vino, ob dveh drugih priložnostih pa je množice nahranil z nekaj hlebci kruha in ribami. (Matej 16:7–10; Janez 2:3–11) Jezus ni bil znan le po tem, da je jedel z revnimi, ampak tudi po tem, da se je udeležil pojedin, ki so jih priredili bogati. Pravzaprav so ga njegovi sovražniki obtoževali, da je požrešnež in vdan pijači. (Matej 11:18, 19) Seveda Jezus ni bil ne eno ne drugo. Vendar je vedel, da sta bili hrana in pijača za ljudi zelo pomembni, zato ju je spretno vpletal v ponazoritve o globokih duhovnih rečeh. (Luka 22:14–20; Janez 6:35–40)

Kakšno hrano in pijačo so uživali v Jezusovih dneh? Kako so hrano pripravljali? In koliko truda je bilo potrebnega za to? Odgovori na ta vprašanja vam bodo pomagali, da boste bolje razumeli nekatere dogodke in izraze, omenjene v evangelijih.

Daj nam »kruh za ta dan«

Ko je Jezus svoje učence učil moliti, je razkril, da je primerno prositi Boga, naj priskrbi najosnovnejše za življenje – »kruh za ta dan«. (Matej 6:11) Kruh je bil tako pomemben del prehrane, da je tako v hebrejščini kot grščini izraz »jesti kruh« pravzaprav pomenil »jesti obrok«. Žita, ki so jih uporabljali za kruh, denimo pšenica in ječmen, pa tudi druga, kot so oves, pira in proso, so bila glavni del prehrane Judov v prvem stoletju. Raziskovalci ocenjujejo, da je človek na leto pojedel okrog 200 kilogramov žitaric, s čimer je zadostil polovici svojih potreb po kalorijah.

Kruh so lahko kupili na tržnici, toda večina družin si ga je pekla sama. To pa je bilo opravilo, ki je zahtevalo precejšen trud. Knjiga Bread, Wine, Walls and Scrolls pojasnjuje: »Ker se moka težko ohrani dlje časa, jo je gospodinja morala namleti vsak dan.« Koliko časa ji je to vzelo? »V eni uri marljivega dela se je lahko z ročnim mlinom,« pravi avtor omenjene knjige, »iz 1 kilograma pšenice pridobilo le 0,8 kilograma moke. Ker je bila dnevna količina pšenice 0,5 kilograma na osebo, je gospodinja, da je lahko nahranila pet- ali šestčlansko družino, za mletje porabila tri ure.«

 Pomislite zdaj na Jezusovo mater, Marijo. Poleg hišnih opravil, ki jih je imela na skrbi, je morala pripraviti tudi dovolj kruha, da je lahko nahranila moža, pet sinov in vsaj dve hčeri. (Matej 13:55, 56) Brez dvoma je Marija tako kot druge Judinje marljivo delala, da je pripravila »kruh za ta dan«.

»Pridite, pozajtrkujte«

Jezus se je, potem ko je vstal od mrtvih, nekega dne zgodaj zjutraj prikazal nekaterim svojim učencem. Ti so vso noč ribarili, toda brezuspešno. »Pridite, pozajtrkujte,« je Jezus zaklical svojim utrujenim prijateljem. Nato jim je postregel s sveže pečenimi ribami in kruhom. (Janez 21:9–13) Čeprav je to v evangelijih edina omemba zajtrka, je bilo za ljudi takrat običajno, da so dan začeli z obrokom, sestavljenim iz kruha, oreščkov in rozin ali oliv.

Kaj pa opoldanski obrok? Kaj so jedli delavci? V knjigi Life in Biblical Israel piše: »Opoldanski obrok je bil lahek, sestavljen iz kruha, žitaric, oliv in smokev.« Morda so učenci takrat, ko so ob vodnjaku blizu Siharja našli Jezusa, da se pogovarja s Samarijanko, s seboj imeli ravno takšna živila. »Bilo pa je okoli šeste ure« oziroma opoldne, in učenci so predtem »odšli v mesto kupit hrano«. (Janez 4:5–8)

Zvečer so se družine zbrale pri glavnem dnevnem obroku. Knjiga Poverty and Charity in Roman Palestine, First Three Centuries C.E. ta obrok opiše takole: »Večina ljudi je jedla kruh ali kašo, pripravljeno iz ječmena, različnih žitaric in stročnic oziroma bolj poredko iz pšenice. Takšnim jedem so ponavadi dodali sol in olje ali olive, občasno pa tudi omake ostrega okusa, med oziroma sladke sadne sokove.« Na jedilniku so morda imeli tudi mleko, sir, zelenjavo in sveže oziroma posušeno sadje. Takrat je bilo na voljo kakih 30 vrst zelenjave – čebula, česen, redkev, korenje in brstični ohrovt, če jih omenimo le nekaj. Poleg tega je na tistem področju raslo več kot 25 vrst sadja, kot so smokve (1), dateljni (2) in granatna jabolka (3).

Ali si lahko v mislih naslikate nekaj te hrane, ki je bila na mizi, ko je Jezus večerjal z Lazarjem in njegovima sestrama, Marto in Marijo? Zdaj pa si predstavljajte, kakšne prijetne vonjave so napolnile prostor, ko je Marija Jezusu naoljila noge s »pristno nardo« – vonj hrane pomešan z vonjem dragega dišavnega olja. (Janez 12:1–3)

»Kadar prirejaš gostijo«

Jezus je ob drugi priložnosti, ko je obedoval »v hiši nekega farizejskega voditelja«, navzoče naučil nečesa dragocenega. Rekel je:  »Kadar prirejaš gostijo raje povabi revne, pohabljene, hrome in slepe, in srečen boš, ker ti ne bodo mogli z ničimer povrniti. Povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.« (Luka 14:1–14) Če je farizej upošteval ta Jezusov nasvet, s kakšno hrano je potem morda postregel na takšni gostiji?

Bogat človek je morda postregel s posebnim kruhom različnih oblik in zraven ponudil vino, med, mleko in začimbe. Na mizi sta verjetno bila tudi maslo in trdi sir. Seveda niso manjkale niti sveže olive, vložene olive ali olivno olje. Kot piše v knjigi Food in Antiquity, je »vsak človek na leto zaužil dvajset kilogramov olivnega olja, olje pa se je uporabljalo tudi v kozmetične namene in za razsvetljavo«.

Če je farizej živel kje blizu morja, je z gosti verjetno jedel sveže ulovljene ribe. Tisti, ki so živeli v notranjosti, pa so običajno jedli ribe, ki so bile konzervirane v kisu ali soli. Gostitelj je morda ponudil tudi meso – nekaj, kar je reven človek imel le redko kdaj priložnost zaužiti. Bolj običajne so bile namreč jedi, pripravljene iz jajc. (Luka 11:12) Takšni hrani so utegnili okus še izboljšati z zelišči in začimbami, kot so meta, koper, kumin in gorčica. (Matej 13:31; 23:23; Luka 11:42) Na koncu so gostom morda prinesli še poobedek iz pražene pšenice, z dodanimi mandlji, medom in začimbami.

Tistim, ki so bili na gostiji, so verjetno postregli tudi z grozdjem, bodisi svežim bodisi posušenim, ali pa z vinom. V Palestini so našli na tisoče vinskih stiskalnic, kar dokazuje, kako priljubljena je bila ta pijača. Arheologi so na nekem najdišču v Gibeonu odkrili 63 kleti, vdolbenih v skalo, v katere so lahko shranili okoli 100.000 litrov vina.

»Ne bodite nikoli v skrbeh«

Med branjem evangelijev bodite pozorni, kako pogosto Jezus v svojih ponazoritvah omeni hrano in pijačo oziroma kako med kakim obrokom pouči svoje poslušalce o čem pomembnem. Jezus in njegovi učenci so nedvomno uživali v hrani in pijači, še posebej v družbi tesnih prijateljev, vendar jim to ni bilo najpomembnejše v življenju.

Jezus je svojim učencem pomagal uravnovešeno gledati na hrano in pijačo, ko je rekel: »Ne bodite nikoli v skrbeh in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘ ali ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.« (Matej 6:31, 32) Učenci so si ta pouk vzeli k srcu, in Bog je poskrbel za njihove potrebe. (2. Korinčanom 9:8) Res je, vaša prehrana se morda razlikuje od prehrane tistih, ki so živeli v prvem stoletju. Vendar ste lahko prepričani, da bo Bog poskrbel za vas, če vam bo izpolnjevanje njegove volje na prvem mestu v življenju. (Matej 6:33, 34)