Sinagoga – stavba, v kateri so Jezus in njegovi učenci oznanjevali

»Nato je hodil po vsej Galileji. Učil je v tamkajšnjih sinagogah, oznanjal dobro novico o kraljestvu.« (MATEJ 4:23)

EVANGELIJI velikokrat poročajo o tem, da je Jezus obiskal sinagogo. Bodisi v Nazaretu, kraju, v katerem je odraščal, bodisi v Kafarnaumu, mestu, v katerem je bil kasneje nastanjen, ali v katerem koli drugem mestu in vasi, kamor je prispel med tremi leti in pol, ko je bil polno zaposlen z oznanjevanjem, je pogosto izbral sinagogo, da je v njej oznanjeval in poučeval o Božjem kraljestvu. Pravzaprav je, ko se je ozrl nazaj na čas svojega služenja, dejal: »Vedno sem učil v sinagogi in v templju, kjer se zbirajo vsi Judje.« (Janez 18:20)

Podobno so v judovskih sinagogah velikokrat poučevali Jezusovi apostoli in drugi zgodnji kristjani. Kako je prišlo do tega, da so Judje pričeli častiti Boga v sinagogah? In kakšne so bile te hiše čaščenja videti v Jezusovih dneh? Pa poglejmo.

Osrednja značilnost judovskega življenja Judovski moški so trikrat letno odpotovali v Jeruzalem na praznovanje v tamkajšnji sveti tempelj. Za potrebe vsakodnevnega čaščenja pa so ne glede na to, ali so  živeli v Palestini ali v kateri od mnogih judovskih kolonij, ki so nastale drugod, uporabljali krajevno sinagogo.

Kdaj so se Judje pričeli shajati v sinagogah? Nekateri menijo, da se je to zgodilo približno v času, ko so bili v babilonskem pregnanstvu (607–537 pr. n. št.), v obdobju, ko je bil Jehovov tempelj v ruševinah. Ali pa je to morda bilo kmalu zatem, ko so se vrnili v domovino in je duhovnik Ezra svoje ljudstvo spodbudil, naj si prizadeva povečati poznavanje in razumevanje Božje postave. (Ezra 7:10; 8:1–8; 10:3)

Beseda »sinagoga« je sprva preprosto pomenila »zbor« oziroma »občina«. V tem pomenu je bila uporabljena v Septuaginti, grškem prevodu Hebrejskih spisov. Vendar se je ta beseda sčasoma pričela nanašati na stavbo, v kateri so se ljudje zbirali k čaščenju. V prvem stoletju n. št. je bila v skoraj vsakem kraju, ki ga je obiskal Jezus, sinagoga; v mestih jih je bilo več; v Jeruzalemu mnogo. Kakšne so bile te zgradbe po videzu?

Skromna hiša čaščenja Ko so se Judje odločili zgraditi sinagogo, so zanjo običajno izbrali kako vzpetino in zgradbo načrtovali tako, da bi bil vhod (1) obrnjen proti Jeruzalemu. Vendar je videti, da takšni predpisi niso bili zavezujoči, saj se jih ni dalo vselej upoštevati.

Dokončana sinagoga je bila pogosto preprosta stavba; notranje opreme je bilo bolj malo. Glavna značilnost je bila skrinja (2), v kateri so hranili najdragocenejšo skupno lastnino – zvitke Svetih spisov. Pred shodom so to prenosljivo skrinjo postavili na njeno mesto, po shodu pa so jo odnesli nazaj v prostor, kjer je bila na varnem (3).

Blizu skrinje in obrnjeni proti občinstvu so bili prvi sedeži (4), na katerih so sedeli predstojniki sinagoge in ugledni gostje. (Matej 23:5, 6) Nekje na sredini dvorane je bil dvignjen oder s pultom in sedežem za govornika (5). S treh strani odra so bile klopi za druge navzoče (6).

Sinagogo so ponavadi upravljali in podpirali člani krajevne občine. Stavbo so vzdrževali in ohranjali v dobrem stanju s prostovoljnimi prispevki, ki so jih dajali vsi, bogati in revni. In kako so v sinagogi potekali shodi?

Čaščenje v sinagogi Program čaščenja v sinagogi je zajemal hvalnice, molitev, branje Svetih spisov ter poučevanje in pričevanje. Shod se je pričel z recitiranjem šeme (besedilo, s katerim so Judje izpovedovali svojo vero). To ime izhaja iz prve besede prve recitirane vrstice, ki se glasi: »Poslušaj [Šema], Izrael: Jehova, naš Bog, je en Jehova.« (5. Mojzesova 6:4)

Nato je bilo na vrsti branje in razlaganje Tore, prvih petih biblijskih knjig, ki jih je napisal Mojzes. (Apostolska dela 15:21) Sledilo je še drugo branje, in sicer so brali odlomke iz preroških spisov (haftara) ter prebrano  razložili in naobrnili. Kdaj pa kdaj je to točko programa imel gostujoči govornik, podobno kot Jezus ob priložnosti, opisani v Luku 4:16–21.

Seveda zvitek, ki so ga na tem shodu izročili Jezusu, ni imel označenih poglavij in vrstic, kakor jih imajo današnje biblije. Torej si lahko v mislih naslikamo Jezusa, kako je odvijal zvitek z levo roko, z desno pa ga je zvijal, dokler ni našel želenega odlomka. Po branju so zvitek zvili nazaj na začetek.

Odlomke so najpogosteje brali v izvirni hebrejščini in prebrano prevajali v aramejščino. V grško govorečih občinah so uporabljali Septuaginto.

Pomemben del vsakodnevnega življenja Sinagoga je bila tako tesno povezana z vsakdanjim življenjem Judov, da je skupaj z drugimi zgradbami, ki so se z njo stikale ali pa so bile v istem kompleksu stavb, imela različne vloge. Včasih so bile tam sodne obravnave, sestanki skupnosti in celo zbori, na katerih se je tudi stregla hrana v jedilnicah, ki so bile povezane s sinagogo. Popotniki so bili občasno nastanjeni v sobah, ki so bile v zgradbah tega kompleksa.

V praktično vsakem kraju je bila v sinagogi organizirana tudi šola, največkrat v isti stavbi. Kar predstavljamo si lahko prostor, poln mladih učencev, ki se učijo brati velike črke, ki jih je učitelj napisal na voščeno tablico. Takšne šole so bile pomemben razlog, da so bili staroveški Judje pismeni; celo preprosti ljudje so bili seznanjeni s Svetimi spisi.

Seveda pa je bil glavni namen sinagoge ta, da so v njej redno častili Boga. Zato ni presenetljivo, da so shodi kristjanov v prvem stoletju imeli veliko skupnega s shodi v judovskih sinagogah. Tudi na krščanskih shodih so častili Jehova z molitvijo, hvalnicami ter branjem Božje Besede in razpravljanjem o njej. Vendar podobnosti s tem še ni konec. V obeh prostorih čaščenja so različne potrebe in stroške krili s prostovoljnimi prispevki; niti v enem niti v drugem branje Božje Besede in razpravljanje o njej ni bilo omejeno le na duhovniški razred; v obeh primerih so shode organizirali in vodili starešine.

Danes si Jehovove priče prizadevajo posnemati zgled, ki so ga v prvem stoletju dali Jezus in njegovi sledilci. Shodi v kraljestvenih dvoranah Prič imajo zato nekatere značilnosti, ki so veljale tudi za shode v staroveških sinagogah. In kar je najpomembnejše, Priče se shajajo z enakim namenom, kot so se že v preteklosti shajali tisti, ki ljubijo resnico, namreč da bi se zbližali z Bogom. (Jakob 4:8)

[Slika na straneh 16, 17]

Ta rekonstrukcija je narejena na temelju načrta iz prvega stoletja za sinagogo v Gamli.

[Slika na strani 18]

Šolo v sinagogi so obiskovali dečki, stari približno od 6 do 13 let.