Bodimo pozorni do staršev samohranilcev

LE MALOKDO mora bojevati takšno bitko s časom in zbrati za vsakdanjik toliko energije, kot morajo to starši samohranilci. Izzivom, s katerimi se srečujejo, preprosto ni konca. Sami morajo skrbeti za številne družinske odgovornosti. Poleg zaposlitve imajo še druge obveznosti, na primer nakupovanje, kuhanje, čiščenje in vzgojo otrok. Povrhu tega morajo otrokom priskrbeti zdravstveno oskrbo, sprostitev in čustveno podporo, navsezadnje pa morajo, če je le mogoče, najti tudi nekaj dragocenih trenutkov zase.

Enostarševske družine resda postajajo vse večji in vse vidnejši del današnje družbe, toda hitro se zgodi, da so prezrte. Neka mama je odkrito priznala: »Dokler nisem sama postala samska mama, jih sploh nisem opazila.« Kako lahko izkažete pozornost staršem samohranilcem? Ali naj bi jim posvečali skrb? Poglejmo tri razloge, zakaj naj bi se zanimali za njihove potrebe.

Zakaj naj bi bili do njih pozorni

Mnogi starši samohranilci si želijo, da bi jim kdo pomagal. Neka 41-letna vdova z dvema otrokoma je dejala: »Včasih ne vem, kaj naj naredim, in občutek imam, da ne bom kos svojim številnim odgovornostim.« Mnogi starši samohranilci, ki jim je tovariša vzela smrt ali jih je ta zapustil ali pa so ostali sami zaradi katerih drugih žalostnih okoliščin, se počutijo tako kot neka mama, ki je rekla: »Prosimo vas za pomoč, obupno jo potrebujemo!«

To bo prispevalo k vaši sreči. Ali ste že kdaj pomagali komu nositi kaj, kar je bilo pretežko za enega človeka? Če ste to že naredili, potem verjetno poznate občutek zadovoljstva, ki izhaja iz tega, da nekomu praktično pomagate. Tudi starši samohranilci v nekem smislu nosijo breme, ki je včasih pretežko za enega človeka. Če jim boste pomagali, boste občutili, kako resnične so besede iz Psalma 41:1: »Srečen tisti, ki je pozoren do ubogega.«

To je všeč Bogu. V Jakobu 1:27 piše: »Čaščenje, ki je v očeh našega Boga in Očeta čisto in neoskrunjeno, pa je to, da skrbimo za sirote in vdove v njihovi stiski.« K temu spada tudi to, da skrbimo za starše samohranilce. * V Hebrejcem 13:16 beremo: »Ne pozabite delati dobrega in tega, kar je vaše, deliti z drugimi, ker so takšne žrtve Bogu po volji.«

 S temi razlogi v mislih poglejmo, kako bi lahko pomagali staršem samohranilcem in kako lahko poskrbimo, da bo naša pomoč res koristna.

Ugotovimo, kaj potrebujejo

Morda se zdi, da je, če hočemo izvedeti, kaj samohranilec ali samohranilka potrebuje, najboljše vprašati: »Kako ti lahko pomagam?« Toda stvarno gledano, bomo s tem vprašanjem le redkokdaj izvedeli, kaj posameznik v resnici potrebuje. Kot smo omenili prej, nas Psalm 41:1 spodbuja, naj bomo pozorni do drugih. Glede hebrejske besede, ki je uporabljena v tej vrstici, v nekem priročniku piše, da se lahko nanaša na »proces razmišljanja, ki poteka s pomočjo zapletenega urejanja misli in ki vodi v modro ravnanje«.

Če hočemo ugotoviti, kako lahko najbolje pomagamo, je torej potrebno, da resno razmislimo, s kakšnimi težavami se spoprijemajo samski starši. Moramo dobro opazovati, ne le površno oceniti stanje. Vprašajmo se: »Kakšno pomoč bi si jaz želel, če bi bil na njegovem oziroma njenem mestu?« Seveda vam bodo mnogi samohranilci rekli, da si lahko še toliko prizadevate, da bi jih razumeli, vendar jih ne boste mogli povsem, če tega niste sami izkusili. Toda če se boste kar najbolj potrudili vživeti vanje, potem boste bolje vedeli, kaj lahko naredite za njih.

Posnemajmo Boga, ki je popoln zgled

Nihče ne skrbi tako ljubeče in dobro za samohranilce kakor Bog Jehova. Mnogi svetopisemski stavki osvetljujejo, kakšno pozornost in skrb namenja sirotam in vdovam – torej samskim staršem. Če pregledamo, kako Bog skrbi za njihove potrebe, se bomo veliko naučili o tem, kako pomagati, da bi bilo to res koristno. Poglejmo štiri pomembne dejavnike, ki bi jih morali upoštevati.

Bodimo pripravljeni prisluhniti

Jehova je v Postavi, ki jo je dal staroveškemu Izraelu, povedal, da bo »zagotovo slišal« vpitje tistih, ki so v stiski. (2. Mojzesova 22:22, 23) Kako ga lahko posnemamo? Starše samohranilce, ki nimajo nobenega odraslega, s komer bi se lahko pogovorili, pogosto zgrabijo močni občutki osamljenosti. »Kdaj pa kdaj se zgodi, da me, potem ko gredo otroci spat, oblijejo solze in ne morem jih ustaviti,« je potarnala neka samska mama. »Občutki osamljenosti so včasih neznosni.« Ali bi lahko samskemu staršu, ki potrebuje nekoga, komur bi izlil srce, nekako dali vedeti, če je to primerno, da ste pripravljeni prisluhniti njegovemu »vpitju«? S svojo pripravljenostjo poslušati lahko zelo pomagate nekomu, ki se spoprijema z izzivi enostarševstva.

Naklonimo jim spodbudne besede

Jehova je navdihnil pisanje svetih pesmi oziroma psalmov, ki so jih Izraelci peli, ko so se zbrali k čaščenju. Samo predstavljajte si, kako spodbujene so se počutile izraelske vdove in sirote, ko jih je petje navdihnjenih pesmi spomnilo, da je Jehova njihov »oče« in »zagovornik« in da jim bo pomagal. (Psalm 68:5; 146:9) Tudi mi lahko naklonimo samohranilcem spodbudne besede, ki se jih bodo spominjali še dolga leta. Ruth, ki je sama vzgajala svoja otroka, je še vedno toplo pri srcu, ko se spomni, kaj ji je pred 20 leti dejal neki izkušeni oče: »Res dobro vzgajaš svoja sinova. Kar tako naprej.« Ruth pravi: »Ko sem iz njegovih ust slišala te besede, se me je to močno dotaknilo.« Tako je, »prijazne besede so učinkovito zdravilo« in z njimi lahko samskega starša spodbudimo bolj, kot se morda zavedamo. (Pregovori 15:4, Contemporary English Version) Ali bi lahko razmislili,  kako bi iskreno pohvalili kakšnega samskega starša?

Kadar je potrebno, pomagajmo v gmotnem pogledu

V Postavi, ki jo je Jehova dal staroveškemu Izraelu, je bilo tudi urejeno, da so vdove in sirote lahko prišle do potrebne hrane in pri tem ohranile dostojanstvo. S takšnimi uredbami je bilo poskrbljeno, da so tisti, ki so bili v stiski, imeli kaj jesti in da so se nasitili. (5. Mojzesova 24:19–21; 26:12, 13) Tudi mi lahko diskretno in spoštljivo pomagamo enostarševski družini, ki je v stiski. Ali bi jim lahko prinesli kakšno jed ali pa vrečko z živili? Ali imate kakšna oblačila, ki bi lahko bila uporabna za starša samohranilca ali za njegove otroke? Morda pa bi mu finančno pomagali, tako da bo lahko sam kupil, kar potrebuje njegova družina.

Povabimo jih v svojo družbo

Jehova je zapovedal, naj na vsakoletne praznike pridejo tudi vdove in sirote, da bi lahko tam uživale v družbi rojakov. Svojemu narodu je pravzaprav naročil: »Veseli se.« (5. Mojzesova 16:10–15) Kristjani smo danes podobno spodbujeni, naj bomo »gostoljubni«, in tako priskrbimo priložnosti za veselo druženje. (1. Petrovo 4:9) Zakaj ne bi povabili k sebi domov na obrok kakšno enostarševsko družino? Ni treba, da pripravite pojedino. Ko je bil Jezus na obisku pri svojih prijateljih, je dejal, da je »potrebnih [. . .] le malo [reči] oziroma samo ena«. (Luka 10:42)

Hvaležni vam bodo za pozornost

Kathleen, ki je sama vzgajala tri otroke, pravi, da ne bo nikoli pozabila tega modrega nasveta: »Ne pričakuj ničesar, hvaležna pa bodi za vse.« Tako kot Kathleen se mnogi starši samohranilci zavedajo, da so sami odgovorni za vzgojo svojih otrok. Zato od drugih ne pričakujejo, da bodo namesto njih naredili to, kar morajo narediti sami. Kljub temu ni dvoma, da so hvaležni za vsakršno pomoč. K njihovi in k svoji lastni sreči lahko prispevate tako, da ste pozorni do njih. Prepričani ste lahko, da vam bo Bog Jehova vašo prijaznost »poplačal«. (Pregovori 19:17)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 24]

Kdaj ste nazadnje povabili k sebi na obrok enostarševsko družino? Zakaj je ne bi povabili v prihodnjih dneh?