ALI ste takrat, ko je vaš otrok pričel koracati, poskrbeli za njegovo varnost? Morda ste zakrili vtičnice, skrili ostre predmete in zagradili stopnice – vse samo zato, da se otrok ne bi poškodoval.

Ko bi le bilo tako enostavno poskrbeti za varnost najstnika! Vaše skrbi so zdaj večje. Sprašujete se na primer: »Ali sin gleda pornografijo? Ali hči pošilja svoje opolzke slike po mobilniku?« In najstrašnejše vprašanje: »Ali je moj najstnik spolno aktiven?«

Nekateri starši skušajo svoje najstnike nadzorovati noč in dan tako, da jih ne izpustijo izpred oči in spremljajo vsak njihov korak. Kasneje mnogi od njih ugotovijo, da je edini učinek takšnega ‚policijskega nadzora‘ ta, da se je njihov najstnik pritajil. Naučil se je namreč spretno skrivati prav tisto početje, ki so ga starši skušali preprečiti.

Jasno je, da nadzor ni prava rešitev. Bog Jehova ne uporablja te metode, da bi svoja stvarjenja pripravil do tega, da bi mu bila poslušna, in tudi vi kot starši je ne bi smeli. (5. Mojzesova 30:19) Kako pa lahko pomagate svojim najstnikom, da bi se modro odločali v zadevah, povezanih z moralo? (Pregovori 27:11)

Bistveno je, da se z otroki redno pogovarjate, in to že takrat, ko so še majhni. * (Pregovori 22:6) Ko vstopijo v mladostniško dobo, se še naprej pogovarjajte z njimi. Starši bi morali biti najstnikov glavni vir zanesljivih informacij. »Veliko ljudi misli, da se o spolnosti raje pogovarjamo s prijatelji,« pravi Alicia, mladenka iz Velike Britanije, »toda to ni res. Cenimo, kadar  o teh stvareh izvemo več od staršev. Temu, kar nam povedo, zaupamo.«

Med odraščanjem potrebujejo otroci več informacij o spolnosti, saj ni dovolj, da vedo samo to, kako so prišli na svet. Morali bi tudi izšolati svojo »zmožnost zaznavanja, da razlikujejo med pravilnim in napačnim«. (Hebrejcem 5:14) Skratka, potrebujejo moralne vrednote – morajo vedeti, kaj je prav v zvezi s spolnostjo, in biti trdno prepričani glede tega – poleg tega pa morajo po teh merilih tudi živeti. Kako lahko najstniku privzgojite moralne vrednote?

Za začetek najprej pretehtajte svoje vrednote. Na primer, morda ste zatrdno prepričani, da je napačno nečistovati – imeti spolne odnose s človekom, s katerim nisi poročen. (1. Tesaloničanom 4:3) Vaši otroci verjetno vedo, kako gledate na to, morda vam celo znajo zrecitirati odlomke iz Svetega pisma, ki podpirajo vaše prepričanje. Ko jih povprašate glede tega, vam morda brez pomišljanja odgovorijo, da ni prav imeti spolnih odnosov pred poroko.

Toda to ni dovolj. Knjiga Sex Smart opaža, da nekateri mladostniki kažejo, da se strinjajo s prepričanji, ki jih imajo njihovi starši glede spolnosti, in dodaja: »Preveč negotovi so, da bi si izoblikovali lastno mnenje. Ko pa se znajdejo v nepričakovanih okoliščinah in pred dilemo ‚Kako daleč lahko grem?‘, so zbegani in v resnih težavah.« Prav zaradi tega so vrednote bistvene. Kako lahko pomagate najstniku, da si bo pridobil moralne vrednote?

Jasno dajte vedeti, kakšne so vaše vrednote.

Ali ste mnenja, da je spolnost nekaj, kar je treba prihraniti za zakonsko zvezo? Potem to večkrat in jasno povejte svojemu najstniku. Glede na knjigo Beyond the Big Talk so raziskave odkrile, da je »večja verjetnost, da bodo najstniški otroci počakali s spolnimi odnosi, če jim starši večkrat in jasno posredujejo sporočilo, da ne odobravajo spolne aktivnosti pri najstnikih«.

Kot smo omenili že prej, pa to, da ste otroku dali jasno vedeti, kakšne so vaše vrednote, še ni nobeno zagotovilo, da bo tudi živel po njih. Kljub temu so trdne družinske vrednote lahko temelj, na katerem bodo otroci gradili svoje lastne vrednote. Poleg tega so študije pokazale, da mnogi mladostniki naposled prevzamejo vrednote svojih staršev, četudi se v najstniških letih zdi, da jih zavračajo.

Povejte jim vso resnico o spolnosti.

Svarila so potrebna. (1. Korinčanom 6:18; Jakob 1:14, 15) Vendar Sveto pismo govori o spolnosti v prvi vrsti kot o Božjem darilu, in ne toliko kot o Satanovi pasti. (Pregovori 5:18, 19; Visoka pesem 1:2) Če boste svojim najstnikom govorili samo o nevarnostih, utegnejo dobiti izkrivljeno, nesvetopisemsko predstavo o spolnosti. »Ko smo se pogovarjali o spolnosti, sta se starša osredotočala predvsem na spolno nemoralo,« pravi Corrina, mladenka iz Francije, »zaradi tega sem do spolnosti razvila negativno stališče.«

Poskrbite, da bodo otroci poznali vso resnico o spolnosti. »Svojim najstnikom skušam vedno dopovedati,« pravi Nadia, mama iz Mehike, »da je spolnost nekaj lepega, naravnega in da je darilo, ki ga je Bog Jehova dal ljudem, da bi v njem uživali. Vendar pa jim tudi povem, da je to darilo rezervirano samo za zakonsko zvezo. Od tega, kako ga uporabimo, je odvisno, ali nas bo osrečevalo ali pa nam povzročilo gorje.«

 Pomagajte svojemu najstniku predvideti posledice.

Najstniki se ne morejo v življenju dobro odločati, če se ne naučijo prepoznati različne možnosti in pri posamezni možnosti pretehtati pozitivne in negativne strani. Ne mislite, da je dovolj, da zgolj vedo, kaj je prav in kaj napačno. »Ko razmišljam o napakah, ki sem jih storila v svoji mladosti,« pravi Emma, kristjanka iz Avstralije, »lahko rečem, da poznati Božja merila še ne pomeni soglašati z njimi. Nujno je vedeti, kako koristna so ta merila – in kakšne so posledice, če jih človek prestopi.«

Pri tem vam je lahko v pomoč Sveto pismo, saj so mnoge v njem zapisane zapovedi podkrepljene s pojasnilom, ki opozarja na posledice kršenja teh zapovedi. Na primer, Pregovori 5:8, 9 spodbujajo mladeniče, naj ne nečistujejo, zato da ne bi dali »drugim svojega dostojanstva«. Te vrstice pokažejo, da spolna dejavnost pred poroko omadežuje posameznikovo čast, značajnost in samospoštovanje. Zaradi tega je posameznik pozneje, če se morda želi poročiti, neprimerljivo manj privlačen za vsakogar, ki ima vse te vrline. Razmišljanje o fizičnih, čustvenih in duhovnih posledicah, ki jih prinaša kršenje Božjih zakonov, lahko pomaga najstniku, da bo trdno odločen živeti po njih. *

Takao, 18-letnik z Japonske, pravi: »Vem, da bi moral delati, kar je prav, vendar se v meni nenehno bije boj z mesenimi željami.« Mlade, ki imajo takšne občutke, lahko potolaži dejstvo, da niso sami. Celo apostol Pavel, ki je bil neomajen kristjan, je priznal: »Kadar želim delati, kar je prav, je v meni to, kar je slabo.« (Rimljanom 7:21)

Dobro je, da se najstniki zavedajo, da takšen boj ni nujno nekaj slabega. Spodbudi jih lahko k razmišljanju o tem, kakšni želijo postati. Pomaga jim lahko, da resno razmislijo o vprašanju: »Ali hočem vzeti življenje v svoje roke in biti znan kot značajen človek z merili ali pa kot nekdo, ki plava s tokom – kot človek, ki se nemočno predaja svojim željam?« Če bo vaš najstnik imel moralne vrednote, bo lažje izbral modro pot.