130. razred diplomantov šole Gilead

Dan velikih upov in veselih pričakovanj

PODELITEV diplom 130. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead je navzočim nedvomno vzbudila upe in pričakovanja. Na podelitvi, ki je bila v soboto, 12. marca 2011, se je zbralo več kot 8500 ljudi; med njimi seveda tudi diplomanti ter njihovi sorodniki in prijatelji. Navzoči so bili v velikem pričakovanju – toda ne samo zaradi tega dne, ampak tudi zato, ker so se spraševali, kaj v prihodnosti čaka te dobro izšolane misijonarje, ki jih bodo kmalu poslali na različne konce sveta, da bi ljudi učili o biblijski resnici.

Srečni vsi, ki čakajo Jehova

Ta tolažilna misel, vzeta iz Izaija 30:18, je bila tema govora, ki ga je imel Geoffrey Jackson, član Vodstvenega organa Jehovovih prič in predsedujoči programa. Prisrčno in s kančkom humorja je čestital diplomantom, da so preživeli »strog režim« šole Gilead, in jim zagotovil, da imajo veliko možnosti, da bodo preživeli tudi ta vznemirljivi dan. Kaj stvarnega lahko diplomanti pričakujejo v prihodnosti? Razpravljal je o treh uporabnih mislih iz Izaija 30:18–21.

Kot prvo je brat Jackson rekel: »Pričakujete lahko, da bo Jehova poslušal vaše molitve.« Poudaril je zagotovilo, ki je zapisano v 19. vrstici: »Ko bo [Bog] zaslišal tvoje vpitje, se te bo usmilil.« Zanimivo je, da je Jehova tukaj uporabil ednino, kar pomeni, da prisluhne posamezniku. Brat Jackson je rekel, da Jehova obravnava naše molitve posamično. »Jehova, naš Oče, nas ne sprašuje: ‚Zakaj ne moreš biti tako močan, kakor je ta in ta?‘ Nikakor, on pozorno posluša vsakega posebej. In mu tudi odgovarja.«

Kot drugo je govornik priznal, da lahko pričakujemo probleme. »Jehova ne obljublja, da bo naše življenje brez težav; obljublja pa, da nam bo pomagal.« Kot pokaže 20. vrstica, je Bog napovedal, da bosta takrat, ko bodo Izraelci oblegani, stiska in zatiranje tako običajna kakor kruh in voda. Vseeno pa bo Jehova svojemu ljudstvu vedno pripravljen priskočiti na pomoč in ga rešiti. Tudi diplomanti Gileada se bodo srečevali s problemi in izzivi, čeprav ni nujno, da s takšnimi, kakršne pričakujejo! Brat Jackson je še dodal: »Vendar lahko pričakujete, da vam bo Jehova vedno pripravljen pomagati, da boste rešili vsak problem.«

Kot tretje je brat Jackson na temelju 20. in 21. vrstice diplomantom dejal: »Od Jehova lahko pričakujete, da vas bo vodil – zato le iščite njegovo vodstvo!« Rekel je še, da mora danes vsak kristjan skrbno poslušati, ko Jehova govori po straneh Svetega pisma in po svetopisemskih publikacijah. Diplomantom je toplo priporočal, naj si vztrajno prizadevajo dnevno brati Biblijo, saj je to življenjsko pomembno.

»Bojte se Jehova«

Anthony Morris iz Vodstvenega organa je pojasnil pomen svetopisemske besedne zveze »bati se Jehova«. (2. kroniška 19:7) Te besede se ne nanašajo na bolesten strah, temveč na močno željo, da delamo, kar je prav, na spoštovanje, ki je tako močno in iskreno, da bi ga lahko označili za nervozno trepetanje. »Takšen strah vzemite s seboj na svojo misijonarsko dodelitev,« je brat Morris priporočal diplomantom. Kako lahko izkažejo Jehovu takšno spoštovanje? Govornik se je osredinil na dva praktična načina.

Kot prvo je brat Morris diplomante spodbudil, naj upoštevajo nasvet iz Jakoba 1:19: »Vsak človek [naj bo] hiter za poslušanje, počasen za  govorjenje.« Povedal je, da so se diplomanti med petmesečnim šolanjem veliko naučili, vendar morajo paziti, da se na dodelitvi ne bodo postavljali s svojim znanjem. »Na začetku poslušajte,« je rekel. »Prisluhnite bratom in sestram v krajevni občini in tistim, ki so na čelu delovanja v državi, kjer služite; poslušajte jih, kaj imajo povedati glede dežele in njene kulture. Naj vam ne bo nerodno reči: ‚Tega pa ne vem.‘ Da je bilo vaše šolanje res uspešno, se bo videlo iz naslednjega: Več ko se boste naučili, bolj se boste zavedali, kako malo v resnici veste.«

Nato je brat Morris prebral Pregovore 27:21: »V talilnem loncu se čisti srebro in v peči zlato, pohvala pa preizkusi človeka.« Pojasnil je, da tako kakor v talilnem loncu prečistimo zlato in srebro, lahko pohvala prečisti oziroma preizkusi ljudi. V katerem smislu? Pohvala preizkusi naš značaj. V nas lahko vzbudi prevzetnost in povzroči duhovni propad. Lahko pa nas navede na to, da priznamo, da gre zasluga za naše dosežke Jehovu, in da smo še bolj odločeni vedno upoštevati njegova merila. Brat Morris je prigovarjal diplomantom, naj na vsako pohvalo, ki jo dobijo, gledajo pravilno – kot na priložnost, da dokažejo, da imajo zdrav strah do Jehova.

»Cenite svojo misijo«

Guy Pierce iz Vodstvenega organa je imel glavni govor programa. V razpravi o gornji temi je pojasnil, da beseda »misijonar« označuje »nekoga, ki je poslan na misijo«. Rekel je še, da glede na to ni nič čudnega, da obstaja veliko vrst misijonarjev s široko paleto misij oziroma nalog. Mnogi se ukvarjajo predvsem z dobesednim zdravljenjem in iščejo politične rešitve svetovnih problemov. »Z vami pa je drugače,« je rekel. Zakaj?

Diplomanti so med preučevanjem Svetega pisma pregledali veliko pripovedi o dobesednem zdravljenju. Ko je Jezus obudil neko deklico, so bili njeni starši »od velikega navdušenja vsi iz sebe«. (Marko 5:42) Tudi slepi ljudje so bili neizmerno veseli, ko so bili čudežno ozdravljeni. Kristus je te čudeže med drugim delal zato, da bi mi danes lahko vedeli, kaj bo storil v prihajajočem novem svetu. Takrat bo »velika množica« pravičnih ljudi, ki bodo preživeli uničenje sedanje hudobne stvarnosti, ozdravljena vseh fizičnih bolezni. (Razodetje 7:9, 14) Tudi njihovi ljubljeni, ki bodo vstali od mrtvih, bodo v fizičnem smislu povsem zdravi. Samo zamislite si veselje, ki bo takrat zavladalo!

Vendar dobesedno zdravljenje, kot je pojasnil brat Pierce, ne bo nikoli najpomembnejša vrsta zdravljenja. Bolni, ki jih je Jezus ozdravil, so čez čas spet zboleli. Mrtvi, ki jih je obudil, so znova umrli. Celo slepi, ki jih je ozdravil, so v prihodnosti znova izgubili vid, če ne prej, pa ob smrti. Zato je bilo daleč pomembnejše Jezusovo duhovno zdravljenje. Tudi misijonarji, izšolani na Gileadu, so dobili nalogo druge duhovno zdraviti. Pomagajo ljudem, da se spravijo z našim nebeškim Očetom in tako v duhovnem smislu oživijo. Samo duhovno ozdravljeni bodo dosegli cilj, večno življenje. »To duhovno zdravljenje hvali Boga,« je rekel brat Pierce. »Zaradi tega bo vaše oznanjevanje uspešno.«

Še tri pomembne točke programa

»Ali bo to dober dan?« To času primerno vprašanje je postavil Robert Rains iz podružničnega odbora v Združenih državah Amerike. Diplomante je spodbudil, naj poskrbijo, da bo vsak dan na njihovi misijonarski dodelitvi zagotovo dober. Kako pa? Tako da modro izkoristijo čas, da takrat, ko jih kaj skrbi, poiščejo nasvet v Božji Besedi in da se v molitvi zanašajo na Jehova.

»Ali boste iz stare naredili novo?« To vprašanje je v svojem govoru postavil Mark Noumair, učitelj na Gileadu. Razpravljal je o besedah iz 1. Janezovega 2:7, 8, kjer je apostol Janez omenil »staro zapoved«, ki je hkrati tudi  »nova zapoved«. Oba izraza se nanašata na isto zapoved: Kristusovi sledilci morajo nesebično in požrtvovalno ljubiti drug drugega. (Janez 13:34, 35) To zapoved je Janez označil za staro zato, ker jo je Kristus dal svojim sledilcem že nekaj desetletij prej; za novo pa zato, ker so se kristjani spoprijemali z novimi izzivi in so morali ljubezen kazati še na druge načine in še bolj kot prej. Tudi misijonarji se bodo srečali z novimi okoliščinami in se bodo morali naučiti kazati ljubezen na povsem nove načine. Kako jim to lahko uspe?

»Ne postanite ravno to, kar sovražite,« je prigovarjal brat Noumair. Če pri drugih opazimo vedenje, ki ga sovražimo, in se nanj odzovemo z enakim ravnanjem, postanemo točno to, kar sovražimo – to pa je samouničujoče. Toda če se na takšen izziv odzovemo tako, da skušamo najti nove načine izkazovanja ljubezni, svetimo kot »prava luč« in preženemo duhovno temo.

»Prenašajte breme.« O tej praktični temi je spregovoril še en učitelj na Gileadu, Michael Burnett. Pripovedoval je o ljudeh v afriških deželah, ki na svoji glavi prenašajo težka bremena. Na vrh glave si položijo majhen zvit kos blaga, imenovan kata, ki jim omogoča, da jim je pri prenašanju bremena udobneje in da lažje ohranjajo ravnotežje, njihova hoja pa je zaradi tega graciozna. Misijonarji, izšolani na Gileadu, bodo morali na dodelitvah v tujini na svojih ramenih nositi veliko breme odgovornosti, vendar so dobili nekaj, kar bi lahko primerjali s kato: obsežno svetopisemsko šolanje. Če bodo ravnali po naučenem, bodo lahko svoje breme nosili uravnovešeno in uspešno.

Doživetja in intervjuji

Diplomanti so med šolanjem na Gileadu nekaj časa preživeli tudi na oznanjevanju s krajevnimi občinami Jehovovih prič. William Samuelson, nadzornik oddelka za teokratične šole, je v govoru z naslovom »Ne daj počivati svoji roki« povedal nekaj doživetij diplomantov. (Pridigar 11:6) Diplomanti so uprizorili resnična doživetja, iz katerih se je videlo, da so bili na oznanjevanju marljivi, saj so izkoristili priložnosti in o dobri novici pričevali na letalih, v restavracijah in na bencinskih črpalkah. Oznanjevali so tudi po hišah, neformalno in po pismih. Nedvomno lahko rečemo, da niso dali počivati svojim rokam, in rezultati so bili čudoviti.

Zatem je Kenneth Stovall, član osebja šole Gilead, intervjuval tri brate, ki imajo veliko misijonarskih izkušenj – Barryja Hilla, ki je služil v Ekvadorju in Dominikanski republiki, Eddieja Mobleyja, ki je služil v Slonokoščeni obali, in Taba Honsbergerja, ki je služil v Senegalu, Beninu in na Haitiju. Zanimivo so predstavili temo »Preizkusite Jehova in boste blagoslovljeni«. (Malahija 3:10) Brat Hill je na primer pripovedoval o tem, da se jima je bilo z ženo težko prilagoditi na ekvadorsko klimo, saj je bilo tam enkrat vroče in prašno, drugič pa vroče in blatno. Spominjal se je, da sta se dve leti in pol morala kopati v čebru. Vendar nista nikoli pomislila na to, da bi odšla od tam; na svojo dodelitev sta gledala kot na Jehovov blagoslov. »Sprejela sva jo za svoje življenje,« je rekel.

Na koncu programa je eden od učencev v imenu vseh diplomantov prebral ganljivo pismo, v katerem so izrazili iskreno cenjenje za to, da so lahko obiskovali to šolo. »Naša vera je dosegla nove dimenzije,« je pisalo v pismu, »vseeno pa vemo, da smo še nedokončan izdelek.« Vsi diplomanti so dobili diplomo in bili dodeljeni v različne države po svetu. Brat Jackson jim je na koncu zagotovil, da lahko od Jehova pričakujejo, da jim bo pomagal v njihovem prihodnjem življenju, še posebej ko se bodo znašli v težavah. Vsi navzoči so odšli domov z velikimi upi in veselim pričakovanjem. Jehova bo po teh misijonarjih nedvomno dosegel še veliko dobrega.

 [Tabela/zemljevid na strani 31]

RAZREDNA STATISTIKA

9 zastopanih držav

34,0 povprečna starost

18,6 povprečno let od krsta

13,1 povprečno let v polnočasni službi

[Zemljevid]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Diplomanti so bili dodeljeni v dežele, prikazane spodaj.

DODELITVE MISIJONARJEV

ARGENTINA

ARMENIJA

BURKINA FASO

BURUNDI

KONGO (KINŠASA)

ČEŠKA

HAITI

HONGKONG

INDONEZIJA

KENIJA

LITVA

MALEZIJA

MOZAMBIK

NEPAL

PAPUA NOVA GVINEJA

ROMUNIJA

SENEGAL

TANZANIJA

UGANDA

ZIMBABVE

[Slika na strani 31]

130. razred diplomantov Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Na spodnjem seznamu so našteta imena z leve proti desni od prve do zadnje vrste.

1. Z. Molina; S. Bassolino; C. Alatsis; A. Arroyo; L. Niño; S. Merkling; M. Clark.

2. C. Little; S. Tibaudo; S. Jakobsson; J. Moreno; A. Rodriguez; K. Lee; H. Cárdenas; L. Aguilar.

3. A. Clairbush; A. Polley; S. Caldwell; J. Adame; S. Hildebrandt; I. Shoemaker; N. Grohman; G. Galvez.

4. J. Clark; A. Bassolino; K. Packham; J. Adame; M. Knaus; M. Niño; R. Moreno; J. Galvez.

5. D. Rodriguez; M. Geynes; J. Molina; A. Aguilar; I. Alatsis; A. Manno; R. Grohman; J. Packham.

6. S. Geynes; M. Cárdenas; C. Arroyo; C. Manno; J. Merkling; H. Lee; X. Clairbush; P. Jakobsson.

7. J. Little; B. Hildebrandt; M. Shoemaker; K. Knaus; J. Caldwell; F. Tibaudo; C. Polley.