Biblija spreminja življenja

KAJ je spodbudilo pridelovalca tobaka, da ni opustil samo svojega dela, ampak tudi globoko ukoreninjena verska prepričanja? Od kod alkoholičarki moč, da je spremenila svoje življenje? Preberite, kaj nam imata povedati.

»Zelo mi je všeč, da pripadam tej veliki družini.« (DINO ALI)

LETO ROJSTVA: 1949

DRŽAVA ROJSTVA: AVSTRALIJA

PRETEKLOST: PRIDELOVALEC TOBAKA

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Starša sta se leta 1939 odselila iz Albanije in se nastanila v Mareebi, majhnem mestu v avstralski zvezni državi Queensland. Med drugimi so se na tem področju naselili tudi mnogi Bošnjaki, Grki, Italijani in Srbi, ki so s seboj prinesli svoje vrednote, navade in kulturo. Na področju Mareebe se je gojil tobak, zato sta ga pričela gojiti tudi moja starša.

Kmalu se je rodila moja sestra, kasneje pa še moja brata in nazadnje jaz. Na žalost je oče umrl zaradi srčnega infarkta, ko sem bil star eno leto. Mama se je ponovno poročila in imela še štiri sinove. Vsi smo odraščali na očimovi farmi tobaka.

V najstniških letih sem se odselil od doma. Pri 23. letih sem se poročil s Saime. Oba sva bila po verskem prepričanju muslimana, zato sva se poročila v krajevni mošeji. Vsi moji sorodniki so bili islamske vere. Bral sem Koran in knjigo, ki govori o življenju preroka Mohameda. Istočasno sem bral tudi majhno Biblijo. Sveto pismo govori o prerokih, ki so omenjeni v Koranu, zato mi je branje Svetega pisma pomagalo razumeti, kdaj so živeli.

Jehovove priče so me redno obiskovali in mi prinašali revije in knjige. Oba z ženo sva jih zelo rada brala. Spominjam se, da sva z Jehovovimi pričami imela veliko zanimivih pogovorov o različnih verskih temah. Niso govorili na podlagi lastnega mnenja, ampak so na moja vprašanja odgovarjali s pomočjo Svetega pisma. To je naredilo name močan vtis.

Priče so mi predlagali, da bi z njimi preučeval Sveto pismo, in me vabili na svoje shode, toda vedno sem odklonil. Takrat mi je bilo  najpomembnejše, da pridem do svoje farme tobaka in si ustvarim veliko družino. Nikoli nisem postal lastnik farme, toda čez čas sem le postal ponosni oče petih otrok.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Devet let po tem, ko sem prvič prišel v stik z Jehovovimi pričami, še vedno nisem spremenil svojega verskega prepričanja. Vseeno sem rad prejemal in bral vse njihove publikacije. Vsako nedeljo sva si s Saime vzela čas za to, da sva jih brala. Shranila sva čisto vse revije, ki sva jih prejela v teh letih. V mojem srcu je pričela rasti vera, in ko so jo drugi skušali spodkopati, so se te revije izkazale za zelo koristen vir informacij.

Na primer, nekoč sem srečal evangeličanskega pridigarja, ki je pritiskal name, da bi sprejel Jezusa za svojega odrešenika. Uspelo mu je prepričati ženinega brata in enega mojih polbratov, da sta se mu pridružila. Kmalu so me znanci, ki so izhajali iz različnih verskih okolij, pričeli prepričevati, naj se pridružim njihovi veri. Nekateri so mi dali literaturo, ki je napadala Jehovove priče. Kritike sem prosil, naj mi iz Svetega pisma pokažejo temelj za njihove doktrine, toda na moja vprašanja niso znali odgovoriti.

Vse to nasprotovanje me je zgolj spodbudilo, da sem se še bolj poglobil v Biblijo in več raziskoval po publikacijah, ki sem jih dobil od Prič. Naposled sem dojel, da je prišel čas, da se začnem ravnati po tem, kar sem se naučil.

S Pričami nisem osebno preučeval Svetega pisma, ampak sem se preprosto pričel udeleževati njihovih shodov. Sprva sem bil zelo živčen in sramežljiv, toda na teh shodih sem spoznal veliko prijaznih ljudi in všeč mi je bilo, kar sem se tam učil. Odločil sem se, da bom postal Jehovova priča, zato sem leta 1981 svojo predanost Bogu simboliziral s krstom.

Žena ni nasprotovala moji odločitvi, čeprav se je včasih spraševala, ali nisem morda zaveden. Kljub temu je bila navzoča pri mojem krstu. Še naprej sem ji govoril o številnih resnicah, o katerih sem se učil. Ko sva se približno leto dni po mojem krstu vračala domov s počitnic, je Saime izrazila željo, da tudi sama postane Priča. Bil sem tako presenečen, da sem skoraj zapeljal s ceste! Krstila se je leta 1982.

Ni nama bilo lahko narediti potrebnih sprememb v načinu življenja. Prenehal sem gojiti tobak, saj je bilo to v nasprotju z biblijskimi načeli. (2. Korinčanom 7:1; Jakob 2:8) Potrebovala sva kar nekaj časa, da sva našla primerno zaposlitev, ki nama je zagotavljala stalen dohodek. Nekateri najini sorodniki naju dolgo let niso želeli obiskati. Trudila sva se, da sva v ravnanju z njimi upoštevala biblijska načela in jim izkazovala ljubezen. Navsezadnje so se omehčali in sedaj se naju bližnji sorodniki ne izogibajo več.

 KAKO MI JE TO KORISTILO: Iz težav, s katerimi se bojujem, naj gre za sramežljivost, finančne probleme ali nasprotovanje sorodnikov, sem spoznal, kako potrpežljiv je Bog Jehova, ko mi pomaga pri spoprijemanju z njimi. Na primer, trenutno služim kot starešina v občini Jehovovih prič in pogosto moram poučevati z odra. To mi je še vedno izziv, saj zaradi živčnosti pričnem jecljati. Toda z nenehno molitvijo in Jehovovo pomočjo lahko uspešno opravljam to svojo nalogo.

Z ženo sva se zbližala in med nama se je spletla neprecenljiva vez. Med vzgajanjem otrok sva delala napake, vendar sva se po najboljših močeh trudila vcepiti vanje biblijske resnice, ki sva se jih naučila. (5. Mojzesova 6:6–9) Starejši sin in njegova žena služita kot misijonarja.

Spomnim se neke priložnosti kmalu po tem, ko smo kot družina pričeli obiskovati shode Prič. Parkiral sem avtomobil in pogledal v množico, ki se je zbirala v dvorani. Družinske člane sem vprašal: »Kaj vidite?« V dvorani so bili zbrani ljudje različnega porekla, iz raznih kultur in jezikov. Aborigini, Albanci, Avstralci, Hrvati – vsi so se veselo družili med seboj. Zelo mi je všeč, da pripadam tej veliki družini duhovnih bratov in sester, ki ne obstaja samo v Avstraliji, temveč po vsem svetu. (1. Petrovo 5:9)

»Moja sestra ni nikoli obupala nad mano.« (JELENA VLADIMIROVNA SJOMINA)

LETO ROJSTVA: 1952

DRŽAVA ROJSTVA: RUSIJA

PRETEKLOST: ODVISNOST OD ALKOHOLA, POSKUS SAMOMORA

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ: Rodila sem se v Krasnogorsku, majhnem, mirnem mestu blizu Moskve. Odraščala sem v učiteljski družini. Pridno sem se učila in se izšolala v glasbi. Vse je kazalo, da bo moja prihodnost svetla.

Z možem sva se po poroki preselila na področje, kjer je bilo preklinjanje, pijančevanje in kajenje nekaj čisto običajnega. To okolje je imelo name slab vpliv, čeprav se tega sprva nisem zavedala. Na začetku sem hodila na zabave samo zato, da bi pela in igrala na kitaro. Toda ko sem bila tam, so mi ljudje ponujali cigarete in pijačo. Kmalu sem postala odvisna od alkohola.

Ta odvisnost mi je pričela uničevati življenje. Nekaj časa je trajalo, da sem se pogreznila na dno. Ko se je to zgodilo, nisem mogla nič jesti. Hotela sem umreti, zato sem poskusila narediti samomor. Hvaležna sem, da mi ni uspelo.

Ves ta čas me je moja sestra redno obiskovala. Postala je Jehovova priča, zato mi je želela pokazati, kako mi Sveto pismo lahko pomaga. Sveto pismo me ni zanimalo, zato sem jo sprva odrivala stran  od sebe. Toda moja sestra ni nikoli obupala nad mano. Pokazala je veliko potrpežljivosti in ljubezni, in končno sem pristala na biblijski pouk.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE: Ko sem pričela preučevati Biblijo, sem se zatrdno odločila, da bom nehala piti. Nekako takrat me je napadel pijani sosed in me pretepel. Zaradi hudih poškodb sem pristala v bolnišnici. Zlomljena sem imela štiri rebra ter poškodovano mrežnico na enem očesu. To bivanje v bolnišnici mi je pomagalo prebroditi simptome, ki so se pojavili, ker sem nehala piti alkohol.

Ves čas sem molila. Biblijske vrstice, ki so me tolažile, so iz Žalostink 3:55, 56, kjer pravi: »Iz najgloblje jame sem klical tvoje ime, o Jehova. Vem, da slišiš moj glas. Ne zatiskaj si ušesa, ko iščem olajšanje, ko kličem na pomoč!«

Popolnoma sem prepričana, da je Jehova odgovoril na moje molitve. Vlil mi je moči, da se nisem vrnila na stare tire. Včasih sem bila v skušnjavi, da pričnem ponovno piti. Z veseljem lahko rečem, da ji nisem nikoli podlegla.

Med nadaljnjim preučevanjem Svetega pisma sem spoznala, da moram podpirati svojega moža pri izpolnjevanju vloge, ki jo ima kot glava družine. (1. Petrovo 3:1, 2) To mi ni bilo lahko, saj sem mu bila navajena ukazovati. V molitvi sem za pomoč prosila Jehova. Nisem se spremenila kar čez noč, toda postopoma sem postala boljša žena in tudi moža sem pričela bolj podpirati.

Mož je bil osupel nad tem, kako sem se spremenila. Do takrat se ni zanimal za Sveto pismo. Toda ko sem se odločila, da bom opustila kajenje, mi je rekel: »Če boš ti nehala kaditi, bom jaz pričel preučevati Sveto pismo!« Oba sva isti dan nehala kaditi.

KAKO MI JE TO KORISTILO: Mož je držal svojo obljubo in pričel preučevati Sveto pismo. Sedaj vsak dan skupaj bereva Biblijo, poglobljeno premišljujeva o prebranem in se trudiva to udejanjati v svojem življenju.

Z besedami ne morem opisati, kako zelo se je najino družinsko življenje izboljšalo. Da ne omenjam, kako mi je to osebno koristilo. Hvaležna sem Jehovu, da me je pritegnil k sebi. (Janez 6:44) Hvaležna pa sem tudi svoji sestri, da ni nikoli obupala nad mano. Tako sem lahko na lastni koži občutila, da Biblija res spreminja življenja.

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Dojel sem, da je prišel čas, da se začnem ravnati po tem, kar sem se naučil.

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Moja sestra je pokazala veliko potrpežljivosti in ljubezni, in končno sem pristala na biblijski pouk.