ZBLIŽAJTE SE Z BOGOM
»Prosite, in vam bo dano«
»Gospod, nauči nas moliti.« (Luka 11:1) To je Jezusa prosil eden od njegovih učencev. Jezus je v odgovor med drugim povedal dve ponazoritvi, iz katerih se lahko naučimo, kako naj bi molili, da bi nas Bog uslišal. Če ste se kdaj spraševali, ali Bog posluša vaše molitve, vas bo Jezusov odgovor najbrž zanimal. (Beri Luka 11:5–13.)
Prva ponazoritev se osredinja na tistega, ki moli. (Luka 11:5–8) V tej zgodbi neki moški pozno zvečer dobi gosta, vendar mu nima s čim postreči. Za gostitelja je zadeva resna. Kljub pozni uri se odpravi k prijatelju, da bi si sposodil nekaj kruha. Prijatelj sprva ni pripravljen vstati, saj njegova družina poleg njega trdno spi. Vendar ga odločni gostitelj brez sramu vztrajno prosi, dokler ta ne vstane in mu da nekaj hrane. *
Kaj se iz te ponazoritve naučimo glede molitve? Jezus nam je hotel povedati, da moramo biti vztrajni – da moramo prositi, iskati in trkati. (Luka 11:9, 10) Zakaj? Ali je namigoval na to, da med molitvijo tako rekoč tolčemo po vratih Boga, ki nam ni pripravljen ugoditi? Nikakor. Jezus je poudaril, da Bog v nasprotju z omahljivim prijateljem iz ponazoritve rade volje izpolni primerne prošnje tistih, ki verjamejo, da jih bo uslišal. Takšno vero kažemo z vztrajnostjo. Če Boga za neko stvar vztrajno prosimo, s tem pokažemo, da jo res potrebujemo in da smo trdno prepričani, da nam jo Bog lahko priskrbi – če se to le sklada z njegovo voljo. (Marko 11:24; 1. Janezovo 5:14)
Druga ponazoritev pa se osredinja na tistega, ki posluša molitve, na Jehova. (Psalm 65:2) Jezus je vprašal: »Kateri oče med vami bi svojemu sinu, če bi ga ta prosil za ribo, dal kačo namesto ribe? In ali bi mu, če bi ga prosil za jajce, dal škorpijona?« Odgovor je na dlani – noben skrben oče ne bi dal svojim otrokom stvari, ki bi jim škodovale. Zatem je Jezus pojasnil pomen ponazoritve: Če nepopolni očetje dajejo svojim otrokom »dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal svetega duha« – najboljše darilo – svojim človeškim otrokom, ki ga zanj prosijo. * (Luka 11:11–13; Matej 7:11)
Bog rade volje izpolni primerne prošnje tistih, ki verjamejo, da jih bo uslišal.
Kaj se iz te ponazoritve naučimo o Jehovu, tistem, ki posluša molitve? Jezus nas vabi, da spoznamo Jehova kot skrbnega očeta, ki se željno odzove na potrebe svojih otrok. Zato se lahko na Jehova njegovi častilci brez zadržkov obračajo s prošnjami, ki jim ležijo na srcu. In ker vedo, da jim želi najboljše, lahko z odprtimi rokami sprejmejo njegov odgovor na prošnjo, pa čeprav ni čisto takšen, kakršnega so pričakovali. *
Predlog za branje Svetega pisma aprilu
^ odst. 2 Jezus je v svojo ponazoritev vpletel navade in običaje iz resničnega življenja. Judje so imeli izkazovanje gostoljubja za sveto dolžnost. Družine so pekle kruh vsak dan sproti, zato je bilo v navadi, da so si ga izposodile, če jim ga je zmanjkalo. Poleg tega je revna družina spala na tleh v isti sobi.
^ odst. 4 Jezus je pogosto kaj utemeljeval z izrazom »koliko bolj«, pri čemer je pomembnejše stvari dokazoval s preprostejšimi. Neki učenjak pojasnjuje: »Argumentiranje je naslednje: ‚Če velja A, koliko bolj bo veljal šele B.‘«
^ odst. 5 Če želite izvedeti kaj več o tem, kako moliti, da bi vas Bog uslišal, preberite 17. poglavje knjige Kaj Biblija v resnici uči?, ki so jo izdali Jehovove priče.
