Tempeljska zakladnica je bila na Ženskem dvoru. V knjigi The Temple—Its Ministry and Services piše: »Okoli in okoli je bilo preprosto stebrišče, znotraj njega, ob steni, pa je bilo nameščenih 13 ‚trobent‘ oziroma skrinjic za prispevke.«

Skrinjicam so rekli trobente zaradi njihove oblike – na vrhu so bile ozke, na dnu pa so se razširile. Na vsaki skrinjici je bilo označeno, za katero daritev se zbirajo prispevki oziroma za kaj točno bodo porabljeni. Jezus je bil takrat, ko je opazoval ljudi (med njimi tudi revno vdovo), ki so metali prispevke v skrinjice, na Ženskem dvoru. (Luka 21:1, 2)

V prvih dveh skrinjicah se je zbiral tempeljski davek; v prvi za tekoče leto, v drugi pa za preteklo leto. V tretji so se zbirali prispevki za grlice, v četrti za golobe, v peti za les, v šesti za kadilo in v sedmi za zlate posode. Višina teh prispevkov je bila točno določena. Če je Izraelec za daritev namenil več denarja, kot ga je potem dejansko stala, je preostali denar vrgel v eno od naslednjih skrinjic. Tako se je v osmi skrinjici zbiral denar, ki je ljudem ostal pri nakupu daritve za greh, v deveti denar, ki jim je ostal pri nakupu daritve za krivdo, v deseti denar, ki jim je ostal pri nakupu ptic za žrtvovanje, v enajsti denar, ki je ostal nazircem pri nakupu daritve, v dvanajsti denar, ki je ostal očiščenim gobavcem pri nakupu daritve, v trinajsti pa so se zbirali prostovoljni prispevki.

Luka je napisal evangelij, ki nosi njegovo ime, in knjigo Apostolska dela. Sam pravi, da je »vse od začetka natančno raziskal«, vendar nekateri učenjaki dvomijo o natančnosti njegovega poročanja. (Luka 1:3) Kako natančen je torej bil?

Luka omenja zgodovinska dejstva, ki se dajo preveriti. Omenja na primer nekaj manj znanih nazivov za rimske uradnike, denimo pretorje oziroma državne oblastnike ali magistrate v Filipih, politarhe oziroma mestne poglavarje v Tesaloniki in aziarhe oziroma vodilne može v Efezu. (Apostolska dela 16:20; 17:6; 19:31, vse Kingdom Interlinear; 16:20, pdč. op.) Luka poimenuje Heroda Antipa z izrazom tetrarh oziroma okrožni oblastnik, Sergija Pavla pa s prokonzul Cipra. (Apostolska dela 13:1, Kingdom Interlinear; 13:7)

Lukova pravilna uporaba nazivov je zares omembe vredna. Vsakič ko se je spremenil status kakšnega ozemlja v rimskem imperiju, se je spremenil tudi naziv njegovega upravitelja. Vendar se, kot pravi biblicist Bruce Metzger, »vedno znova izkaže, da so takšne omembe nazivov v Apostolskih delih za čas in kraj posameznega dogodka povsem pravilne«. Učenjak William Ramsay za Luka pravi, da je bil »vrhunski zgodovinar«.