Bodisi da je vaše delo večinoma umsko bodisi večinoma fizično ali pa nekaj vmes, se zavedajte, da »vsak trud prinaša koristi«. (Pregovori 14:23) Kakšne koristi pa? S trdim delom lahko med drugim poskrbimo za svoje gmotne potrebe. Resda je Bog obljubil, da bo poskrbel za potrebe tistih, ki ga iskreno častijo. (Matej 6:31, 32) Vendar pa od nas tudi pričakuje, da naredimo svoj del, s tem da si prizadevamo s poštenim delom zaslužiti za preživetje. (2. Tesaloničanom 3:10)

Zato lahko na svoje delo gledamo kot na sredstvo za dosego cilja. Delo je časten način, da lahko izpolnimo svoje odgovornosti. »To, da lahko poskrbiš sam zase, je pravi dosežek,« pravi 25-letni Joshua. »Če lahko pokriješ svoje stroške, potem tvoje delo izpolnjuje namen, ki ga ima.«

Še več, s trdim delom prispevamo k samospoštovanju. Navsezadnje je za trdo delo potreben trud. Ko se naučimo vztrajno opravljati svoje delo, četudi je videti dolgočasno ali težko, bomo zadovoljni, saj ravnamo po visokih merilih. Nismo popustili težnji, da bi ubrali lažjo pot. (Pregovori 26:14) Tako nas bo delo navdalo z velikim občutkom zadovoljstva. »Všeč mi je občutek, ki ga imam po dolgem delovnem dnevu,« pravi Aaron, ki smo ga citirali v prejšnjem članku. »Morda sem izčrpan, in drugi mogoče ne opazijo mojega dela, ampak jaz vem, da sem nekaj dosegel.«

Sveto pismo s spoštovanjem govori o možu, ki je spreten »pri svojem delu«, in o ženi, katere »roke rade poprimejo za vsako delo«. (Pregovori 22:29; 31:13) Človek seveda ne postane spreten kar čez noč. In le redkokdo z veseljem opravlja stvari, ki mu ne gredo dobro od rok. Morda ravno zaradi tega mnogi ne uživajo pri svojem delu, saj se enostavno ne potrudijo dovolj, da bi ga lahko spretno opravljali.

Pravzaprav se lahko človek nauči uživati pri skoraj vsakem delu. Potrebno je le, da se dela loti s pravilnim stališčem, in sicer da se trudi naučiti, kako delo dobro opravljati. »Ko pri delu daš najboljše od sebe in vidiš rezultate, občutiš veliko zadovoljstva,« pravi 24-letni William. »Tega ne boš nikoli občutil, če iščeš bližnjice ali pa narediš samo to, kar je nujno potrebno.«

Ogibajte se zanke, da bi razmišljali samo o tem, koliko boste zaslužili. Raje se med drugim vprašajte: »Zakaj je to delo potrebno? Kaj bi se zgodilo, če se ne bi opravljalo oziroma če ne bi bilo pravilno opravljeno? Kako moje delo koristi drugim?«

Še zlasti je dobro razmisliti o zadnjem vprašanju, saj nam delo prinese največ zadovoljstva, ko vidimo, kako z njim koristimo drugim. Celo Jezus je rekel: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Poleg teh, ki jim naše delo neposredno koristi, denimo strankam in delodajalcem, pa imajo od našega marljivega dela koristi še drugi. Med njimi so naši družinski člani in tisti, ki potrebujejo pomoč.

Družinski člani. Ko družinski poglavar trdo dela, da bi poskrbel za člane svoje družine, jim to koristi v najmanj dveh pogledih. Prvič, s tem poskrbi za njihove osnovne fizične potrebe – hrano, obleko in streho nad glavo. Tako izpolnjuje odgovornost, ki mu jo je zaupal Bog, namreč, da »skrbi za svoje«. (1. Timoteju 5:8) Drugič, skrben oče, ki družini priskrbi vsakdanji kruh, s svojim zgledom uči, kako pomembno je marljivo delati. »Moj oče je sijajen zgled človeka z dobrimi delovnimi navadami,« pravi Shane, ki smo ga citirali v prejšnjem članku. »Je pošten človek, ki že celo življenje trdo dela, večinoma kot tesar. Od njega sem se naučil, kako dragoceno je delo, ki ga opravimo s svojimi rokami, ko naredimo stvari, ki bodo drugim praktično koristile.«

Tisti, ki potrebujejo pomoč. Apostol Pavel je kristjanom svetoval, naj človek »krepko poprime za delo [. . .], da bo imel kaj podeliti tistemu, ki je v potrebi«. (Efežanom 4:28) Zares, ko marljivo delamo, da bi poskrbeli zase in za svojo družino, bomo morda lahko tudi pomagali tistim z manj sredstvi. (Pregovori 3:27) S trdim delom lahko torej občutimo veliko srečo, ki izhaja iz dajanja.

Jezus je v svojem znamenitem govoru na gori rekel: »Če te kdo, ki ima oblast, prisili, da greš eno miljo daleč, pojdi z njim dve milji.« (Matej 5:41) Kako lahko pri svojem delu uporabite načelo, ki se skriva za temi besedami? Razmislite, kako bi lahko naredili več od tega, kar se od vas zahteva, in ne samo to, kar je nujno potrebno. Postavite si cilje. Skušajte svoje delo opraviti bolje ali hitreje, kot se pričakuje. Opravite ga natančno, celo do najmanjše podrobnosti. To bo prispevalo k vaši sreči in zadovoljstvu.

Če boste tako rekoč prehodili dodatno miljo, boste verjetno pri delu še bolj uživali. Zakaj? Zato ker boste vi odločali o tem, koliko boste delali. Naredili boste več, ker boste sami tako želeli, ne pa zato, ker bi vas kdo k temu prisilil. (Filemonu 14) Glede tega lahko omenimo načelo, zapisano v Pregovorih 12:24: »Roka marljivih bo vladala, lena roka pa bo opravljala prisilno delo.« No, le redki bomo opravljali dobesedno suženjsko ali prisilno delo. Toda človek, ki naredi samo to, kar je nujno potrebno, se morda počuti kakor suženj, vedno pod jarmom zahtev drugih. Kdor pa tako rekoč naredi dodatno miljo – da naredi več, ker se je sam tako odločil – čuti, da ima svoje življenje pod nadzorom. Ostaja gospodar nad svojim ravnanjem.

Trdo delo je vredno spoštovanja, vendar ne smemo pozabiti, da poleg dela obstajajo v življenju še druge stvari. Res je, Sveto pismo nas spodbuja k marljivosti. (Pregovori 13:4) Ne spodbuja pa nas k temu, da bi postali deloholiki. V Pridigarju 4:6 piše: »Boljše je eno prgišče počitka kakor dve prgišči truda in lovljenja vetra.« Kaj to pomeni? Deloholik morda ne bo nikoli užival v sadu svojega truda, saj mu bo delo jemalo ves čas in energijo. Njegovo delo bo pravzaprav postalo tako nesmiselno kakor »lovljenje vetra«.

Sveto pismo nam pomaga pridobiti si uravnovešen pogled na delo. Čeprav pravi, da si moramo pri delu prizadevati, pa nam tudi svetuje, naj ugotovimo, »kaj je pomembnejše«. (Filipljanom 1:10) In kaj je pomembnejše? Sem spada čas, ki ga preživimo z družino in prijatelji. Še pomembnejše pa so duhovne dejavnosti, kot sta branje Božje Besede in poglobljeno premišljevanje o prebranem.

Tisti, ki se trudijo živeti uravnovešeno, bodo verjetno še bolj uživali pri svojem delu. »Moj nekdanji delodajalec je odličen zgled človeka z uravnovešenimi delovnimi navadami,« pravi prej omenjeni William. »Trdo dela in ima dober odnos s svojimi strankami, saj zelo dobro opravlja svoje delo. Toda na koncu dneva, ko je službe konec, z delom zaključi in se posveti svoji družini in veri. In povem vam, da je eden najsrečnejših ljudi, kar jih poznam!«