Prva Mojzesova knjiga 39:1–23
39 Izmaelci+ so Jožefa pripeljali v Egipt.+ Tam ga je od njih kupil Egipčan Potifár,+ ki je bil eden od faraonovih dvorjanov in poveljnik straže.
2 Z Jožefom pa je bil Jehova,+ tako da je postal uspešen in so mu bile v hiši njegovega egipčanskega gospodarja zaupane nekatere odgovornosti.
3 Gospodar je videl, da je z Jožefom Jehova in da mu Jehova pri vsem, česar se loti, nakloni uspeh.
4 Tako si je Jožef pridobival gospodarjevo naklonjenost in je postal njegov osebni služabnik. Gospodar ga je postavil nad svojo hišo in dal v njegovo oskrbo vse svoje imetje.
5 Od takrat naprej je Jehova zaradi Jožefa blagoslavljal hišo Egipčana Potifárja. Jehova je blagoslavljal vse, kar je ta imel v hiši in na polju.+
6 Nazadnje je Potifár Jožefu prepustil v oskrbo vse svoje imetje, tako da se mu ni bilo treba ukvarjati z ničimer drugim razen s tem, kaj bo jedel. Jožef pa je bil postaven in lep moški.
7 Čez čas se je v Jožefa zagledala gospodarjeva žena in mu govorila: »Spi z menoj.«
8 On pa je to zavračal in ji govoril: »Moj gospodar je vse, kar ima, dal meni v oskrbo, zato mu ni treba skrbeti za nič v tej hiši.
9 Nihče v tej hiši ni večji od mene in ničesar mi ni odrekel razen tebe, ker si njegova žena. Kako bi torej mogel narediti nekaj tako slabega in grešiti proti samemu Bogu?«+
10 Dan za dnem ga je nagovarjala, ampak ni privolil, da bi spal z njo, niti se ni pri njej zadrževal.
11 Potem pa se je nekega dne zgodilo, da je prišel v hišo opravit svoje delo, vendar v hiši ni bilo nobenega služabnika.
12 Takrat ga je zgrabila za oblačilo in rekla: »Spi z menoj!« On pa je svoje oblačilo pustil v njeni roki in zbežal ven.
13 Ko je videla, da je pustil svoje oblačilo v njeni roki in zbežal,
14 je začela klicati služabnike in jim govoriti: »Glejte! Tisti Hebrejec, ki ga je moj mož pripeljal k nam, nas ima za norca. Prišel je k meni in me hotel posiliti, jaz pa sem začela na ves glas vpiti.
15 Ko je slišal, da vpijem, je pri priči pustil svoje oblačilo poleg mene in zbežal ven.«
16 Potem je njegovo oblačilo položila poleg sebe in počakala, da je domov prišel Potifár.
17 Povedala mu je isto zgodbo: »Tisti hebrejski služabnik, ki si ga pripeljal k nam, je prišel k meni, da bi se iz mene norčeval.
18 Začela sem vpiti in takrat je pri priči pustil svoje oblačilo poleg mene in zbežal ven.«
19 Ko je Jožefovemu gospodarju žena povedala, kaj naj bi ji naredil njegov služabnik, se je zelo razjezil.
20 Zato je Jožefa prijel in ga dal zapreti v ječo,+ kamor so pošiljali kraljeve jetnike. In Jožef je tam tudi ostal.
21 Toda Jehova je bil še naprej z Jožefom. Bil mu je vdan v ljubezni in je poskrbel, da si je pridobil naklonjenost načelnika ječe.+
22 Tako je načelnik ječe Jožefa postavil nad vse jetnike. Jožef je skrbel, da so opravili vse, kar je bilo treba.+
23 Načelniku ječe ni bilo treba skrbeti za prav nobeno stvar, ki je bila v Jožefovi oskrbi, saj je bil z Jožefom Jehova. Jehova je poskrbel, da je bil Jožef uspešen pri vsem, česar se je lotil.+
