Druga kroniška knjiga 20:1–37
20 Kasneje so prišli Moábci+ in Amónci+ skupaj z nekaterimi Amoníti*, da bi se spopadli z Józafatom.
2 Zato so Józafatu sporočili: »Iz smeri morja* prihaja v napad velika vojska. Prihaja iz smeri Edóma+ in zdaj je v Hazezón Tamáru, to je En Gédiju.«+
3 Józafat se je prestrašil in se odločil poiskati Jehovovo vodstvo.+ Zato je po vsem Judovem razglasil post.
4 Judovci so se zbrali, da bi poiskali nasvet pri Jehovu.+ Prišli so iz vseh mest na Judovem, da bi Jehova vprašali za nasvet.
5 Takrat je Józafat vstal pred zbranimi Judovci in Jeruzalemčani* na novem dvorišču Jehovove hiše
6 in rekel:
»O Jehova, Bog naših praočetov! Ali nisi ti Bog v nebesih+ in ali nimaš oblasti nad vsemi kraljestvi narodov?+ V tvoji roki sta moč in mogočnost in nihče ti ne more kljubovati.+
7 O naš Bog, ali nisi ti pred svojim ljudstvom Izraelom pregnal prebivalcev te dežele in jo potem dal v trajno last potomcem svojega prijatelja Abrahama?+
8 Naselili so se v njej in zgradili svetišče v čast tvojemu imenu.+ Rekli so:
9 ‚Če bi nas zadela nesreča – meč, obsodba, kuga ali lakota – bomo prišli pred to hišo in pred tebe (ta hiša namreč nosi tvoje ime)+ ter v svoji stiski klicali k tebi na pomoč, ti pa nas usliši in reši.‘+
10 Glej, prišli so Amónci, Moábci in prebivalci seírskega gorovja.+ Ko so Izraelci potovali iz egiptovske dežele, jim nisi dovolil vdreti na ozemlje teh narodov. Izognili so se jim in jih niso uničili.+
11 Zdaj pa nam dobro vračajo s hudim – prihajajo, da bi nas pregnali s tvoje posesti, ki si nam jo dal v dediščino.+
12 O naš Bog, ali jih ne boš kaznoval?+ Mi smo namreč nemočni pred to veliko vojsko, ki prihaja v napad. Ne vemo, kaj naj naredimo,+ zato so naše oči uprte vate.«+
13 Medtem so vsi Judovci stali pred Jehovom s svojimi ženami in otroki, tudi z najmlajšimi.
14 Sredi zbranih* je bil levit Jahaziél izmed Asáfovih potomcev (Jahaziél je bil Zaharíjev sin, Benajájev vnuk, Jeiélov pravnuk in Matanjájev prapravnuk). Jehovov duh je prišel nanj,
15 zato je rekel: »Prisluhnite, vsi Judovci, Jeruzalemčani in ti, kralj Józafat! Tako vam govori Jehova: ‚Ne bojte se in naj vas ne bo strah te velike vojske! To ni vaša bitka, ampak Božja.+
16 Jutri pojdite dol proti njim. Vzpenjali se bodo na prelaz Ziz in našli jih boste na koncu doline* pred jeruélsko pustinjo.
17 V tej bitki se vam ne bo treba bojevati. Zavzemite svoje mesto, mirno stojte+ in glejte, kako vas bo Jehova rešil.+ O Judovci in Jeruzalemčani, ne bojte se in naj vas ne bo strah!+ Jutri pojdite proti njim in Jehova bo z vami!‘«+
18 Józafat je takoj padel na kolena in se priklonil do tal pa tudi vsi Judovci in Jeruzalemčani so padli na tla pred Jehovom, da bi počastili Jehova.
19 Leviti, ki so bili Kehátovi+ in Kórahovi potomci, so nato vstali in na ves glas hvalili Izraelovega Boga Jehova.+
20 Naslednje jutro so zgodaj vstali in se odpravili proti tekójski+ pustinji. Ko so odhajali, je Józafat stopil pred njih in rekel: »Poslušajte me, o Judovci in Jeruzalemčani! Zaupajte svojemu Bogu Jehovu, da boste lahko neomajni*. Zaupajte njegovim prerokom+ in boste uspeli.«
21 Potem ko se je posvetoval z ljudstvom, je izbral može, da bi v sijajnih svetih oblačilih peli+ hvalnice Jehovu. Hodili naj bi spredaj pred oboroženimi možmi in peli: »Zahvaljujte se Jehovu. Njegova vdana ljubezen je večna.«+
22 Ko so začeli veselo peti hvalnice, je Jehova pripravil zasedo Amóncem, Moábcem in prebivalcem seírskega gorovja, ki so vdirali na Judovo. Ti so se začeli med seboj pobijati.+
23 Amónci in Moábci so se obrnili proti možem iz seírskega gorovja+ in jih vse do zadnjega pobili. In ko so opravili z njimi, so pobili še drug drugega.+
24 Ko so Judovci prišli do stražnega stolpa v pustinji+ in se ozrli po vojski, so na tleh videli sama trupla,+ nihče ni preživel.
25 Józafat jih je skupaj s svojimi možmi šel oplenit. Našli so zelo veliko dobrin, oblačil in dragocenosti. Nabrali so si toliko, da niso mogli vsega nesti.+ Plen so odnašali tri dni, saj ga je bilo zelo veliko.
26 Četrti dan so se zbrali v dolini Beráha in tam hvalili* Jehova. Zato so tisti kraj poimenovali dolina Beráha*+ in tako se imenuje še danes.
27 Nato so se vsi Judovci in Jeruzalemčani z Józafatom na čelu veseli vrnili v Jeruzalem, saj jih je Jehova razveselil z zmago nad njihovimi sovražniki.+
28 V Jeruzalem so vstopili ob zvokih citer, harf+ in trobent+ in šli k Jehovovi hiši.+
29 Vsa kraljestva so slišala, da se je Jehova bojeval z Izraelovimi sovražniki, in takrat jih je Bog navdal s strahom.+
30 Zato je Józafatovo kraljestvo uživalo mir, njegov Bog mu je naklonil popoln mir.+
31 Józafat je še naprej kraljeval na Judovem. Ko je postal kralj, je bil star 35 let in v Jeruzalemu je vladal 25 let. Njegova mama je bila Azúba, Šilhíjeva hči.+
32 Posnemal je svojega očeta Asa+ in ni odstopal od tega. Delal je, kar je prav v Jehovovih očeh.+
33 Toda višave* niso bile odstranjene+ in ljudstvo še ni pripravilo svojega srca*, da bi častilo Boga svojih praočetov.+
34 O drugih dogodkih iz Józafatovega življenja, od začetka do konca, piše v spisih Hananíjevega+ sina Jehúja,+ ki so bili uvrščeni v Knjigo Izraelovih kraljev.
35 Potem se je Judov kralj Józafat povezal z Izraelovim kraljem Ahazíjem, ki je ravnal hudobno.+
36 Z njim se je povezal, da bi skupaj izdelala ladje, ki bi plule v Taršíš.+ Ladje so izdelali v Ezjón Géberju.+
37 Toda Eliézer, sin Dodavája iz Maréše, je prerokoval proti Józafatu: »Ker si se povezal z Ahazíjem, bo Jehova uničil tvoja dela.«+ Tako so se ladje razbile+ in niso mogle odpluti v Taršíš.
Opombe
^ Ali morda »Meunéjci«.
^ Očitno je mišljeno Mrtvo morje.
^ Ali »pred občino Judovcev in Jeruzalemčanov«.
^ Ali »občine«.
^ Ali »vadija«.
^ Ali »boste lahko zdržali«.
^ Dobesedno »blagoslavljali«.
^ Pomeni »blagoslov«.
^ Ali »se v svojem srcu še ni odločilo«.
