Druga kroniška knjiga 6:1–42
6 Salomon je takrat rekel: »Jehova, ti si rekel, da boš prebival v gosti temi.+
2 Jaz sem ti zdaj zgradil veličastno hišo, kraj, kjer boš večno prebival.«+
3 Nato se je kralj obrnil in začel blagoslavljati vse zbrane Izraelce*, ki so medtem stali.+
4 Rekel je: »Naj bo hvaljen Izraelov Bog Jehova! To, kar je s svojimi usti obljubil mojemu očetu Davidu, je s svojo roko tudi izpolnil. Rekel je:
5 ‚Od dne, ko sem svoje ljudstvo odpeljal iz egiptovske dežele, nisem nobenega od mest Izraelovih rodov izbral za to, da bi se v njem zgradila hiša v čast mojemu imenu,+ niti nisem nikogar izbral za voditelja svojega ljudstva.
6 Toda zdaj sem izbral Jeruzalem,+ da bi bil v čast mojemu imenu, in izbral sem Davida, da bi vladal mojemu ljudstvu Izraelu.‘+
7 Moj oče David si je iz srca želel zgraditi hišo v čast imenu Izraelovega Boga Jehova.+
8 Toda Jehova mu je rekel: ‚Iz srca si si želel zgraditi hišo v čast mojemu imenu in to je dobro.
9 Vendar te hiše ne boš zgradil ti, ampak sin, ki se ti bo rodil*. Tvoj sin bo zgradil hišo v čast mojemu imenu.‘+
10 Jehova je izpolnil svojo obljubo. Jaz sem nasledil svojega očeta Davida in sedel na izraelski prestol,+ tako kot je Jehova obljubil.+ Poleg tega sem zgradil hišo v čast imenu Izraelovega Boga Jehova.
11 Vanjo sem postavil Skrinjo, v kateri sta plošči zaveze,+ ki jo je Jehova sklenil z izraelskim ljudstvom.«
12 Salomon se je nato vpričo vseh zbranih Izraelcev* postavil pred Jehovov oltar in dvignil roke.+
13 (Stal je na odru, ki ga je naredil iz bakra in ga postavil na sredino dvorišča.+ Oder je bil dolg 5 komolcev, širok 5 komolcev in visok 3 komolce*.) Vpričo vseh zbranih Izraelcev* je pokleknil, iztegnil roke proti nebu+
14 in rekel: »O Jehova, Izraelov Bog! Ne v nebesih ne na zemlji ti ni enakega Boga. Ti izpolnjuješ zavezo in vdano ljubiš svoje služabnike, ki ti služijo z vsem srcem.+
15 Ti si izpolnil to, kar si obljubil svojemu služabniku, mojemu očetu Davidu.+ Kar si mu obljubil s svojimi usti, si danes s svojo roko izpolnil.+
16 In zdaj, o Jehova, Izraelov Bog, izpolni to, kar si obljubil svojemu služabniku, mojemu očetu Davidu, ko si rekel: ‚Na izraelskem prestolu bo pred mojimi očmi vedno sedel kdo iz tvoje rodovne linije, če bodo le tvoji sinovi pazili, kako ravnajo, in živeli v skladu z mojim zakonom,+ tako kot si živel ti.‘+
17 O Izraelov Bog Jehova, naj se zdaj izpolni ta obljuba, ki si jo dal svojemu služabniku Davidu.
18 Toda ali boš, o Bog, res prebival z ljudmi na zemlji?+ Glej, ne nebo ne nebes nebesa niso dovolj obsežna, da bi lahko v njih prebival,+ koliko manj ta hiša, ki sem jo zgradil!+
19 O Jehova, moj Bog, prisluhni moji molitvi in moji prošnji za usmiljenje. Poslušaj mojo prošnjo za pomoč in molitev, s katero se obračam k tebi.
20 Naj bodo tvoje oči dan in noč uprte v to hišo – v kraj, za katerega si rekel, da bo v čast tvojemu imenu+ – da bi prisluhnil molitvi, ki jo jaz, tvoj služabnik, izrekam, obrnjen proti temu kraju.
21 Poslušaj mojo prošnjo za pomoč in vse prošnje, ki jih izreka tvoje ljudstvo Izrael, ko moli, obrnjeno proti temu kraju.+ Poslušaj v svojem prebivališču v nebesih,+ poslušaj in nam odpusti.+
22 Če bo prišel pred tvoj oltar pri tej hiši kdo, ki je obtožen greha proti svojemu bližnjemu in od katerega se je zahtevalo, naj priseže, da tega ni naredil,* in naj prevzame s tem povezane posledice,+
23 prisluhni v nebesih in razsodi v tej zadevi med svojima služabnikoma. Hudobnemu povrni za to, kar je naredil,+ pravičnega pa razglasi za nedolžnega* in ga nagradi za njegovo pravičnost.+
24 Če bo sovražnik porazil tvoje ljudstvo, Izraelce, ker so grešili proti tebi,+ pa se bodo potem vrnili in hvalili tvoje ime+ ter v tej hiši molili k tebi+ in te rotili za usmiljenje,+
25 jim prisluhni v nebesih+ in odpusti njihov greh ter jih pripelji nazaj v deželo, ki si jo dal njim in njihovim praočetom.+
26 Če se bo zaprlo nebo in ne bo dežja,+ ker so grešili proti tebi,+ pa bodo potem molili, obrnjeni proti temu kraju, in slavili tvoje ime ter nehali grešiti, ker si jih naučil ponižnosti*,+
27 jim prisluhni v nebesih in odpusti greh svojih služabnikov Izraelcev, svojega ljudstva, ter jih uči, katera je prava pot, po kateri naj hodijo,+ ter pošlji dež+ na svojo deželo, ki si jo dal v dediščino svojemu ljudstvu.
28 Če bo v deželo prišla lakota+ ali kuga,+ če bo nad rastline prišel žgoč veter ali plesen,+ če jih bodo napadli roji požrešnih kobilic,+ če bodo sovražniki oblegali katero od mest v deželi,+ če se bo pojavila kakršna koli nadloga ali bolezen,+
29 prisluhni vsaki molitvi,+ vsaki prošnji za usmiljenje,+ ki jo bo izrekel posameznik ali pa celotno tvoje ljudstvo Izrael, ko izteza svoje roke proti tej hiši.+ Vsakdo namreč pozna svojo stisko in bolečino.+
30 Prisluhni jim v nebesih, v svojem prebivališču,+ in jim odpusti.+ Poplačaj vsakemu v skladu z njegovim ravnanjem, saj ti poznaš njegovo srce – edino ti zares poznaš človekovo srce.+
31 Tako bodo ves čas, dokler bodo živeli v deželi, ki si jo dal našim praočetom, čutili do tebe strahospoštovanje in delali to, kar zahtevaš.
32 In če bo zaradi tvojega velikega imena* in tvoje velike in silne moči* prišel iz daljne dežele tujec,+ ki ne pripada tvojemu ljudstvu Izraelu, in bo molil, obrnjen proti tej hiši,+
33 mu prisluhni v nebesih, v svojem prebivališču, in naredi vse, kar te prosi. Tako bodo vsa ljudstva na zemlji enako kot tvoje ljudstvo Izrael poznala tvoje ime*+ in čutila do tebe strahospoštovanje. Vedela bodo tudi, da ta hiša, ki sem jo zgradil, nosi tvoje ime.
34 Če boš svoje ljudstvo poslal v boj proti sovražnikom+ – ni važno kam – in bo molilo k tebi,+ obrnjeno proti temu mestu, ki si ga izbral, in proti hiši, ki sem jo zgradil v čast tvojemu imenu,+
35 prisluhni v nebesih molitvi svojega ljudstva in prošnji za usmiljenje ter ukrepaj v njegovo dobro*.+
36 Če bo tvoje ljudstvo grešilo proti tebi (ni namreč človeka, ki ne greši)+ in se boš razsrdil nanje ter jih izročil sovražniku, ta pa jih bo odpeljal v ujetništvo v daljno ali bližnjo deželo,+
37 vendar se bodo v deželi svojega ujetništva spametovali, se vrnili k tebi in te rotili za usmiljenje z besedami ‚Grešili smo, ravnali smo napačno in hudobno‘,+
38 če se bodo v deželi, v katero bodo odpeljani kot ujetniki,+ z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo* zares vrnili k tebi+ ter bodo molili k tebi, obrnjeni proti svoji deželi, ki si jo dal njihovim praočetom, in proti mestu, ki si ga izbral,+ in proti tej hiši, ki sem jo zgradil v čast tvojemu imenu,
39 prisluhni v nebesih, v svojem prebivališču, njihovi molitvi in prošnji za usmiljenje ter ukrepaj v njihovo dobro.+ Odpusti svojemu ljudstvu, ki je grešilo proti tebi.
40 Zdaj pa, prosim, o moj Bog, bodi pozoren* na vsako molitev s tega kraja* in ji prisluhni.+
41 O Bog Jehova, vstani in pridi k svojemu prebivališču, ti in Skrinja,+ ki je znamenje tvoje moči. Naj bodo tvoji duhovniki, o Bog Jehova, oblečeni v rešitev in naj se tisti, ki so ti vdani, veselijo tvoje dobrote!+
42 O Bog Jehova, ne zavračaj kralja, ki si ga mazilil.+ Spomni se vdane ljubezni, ki si jo izkazoval svojemu služabniku Davidu.«+
Opombe
^ Ali »vso izraelsko občino«.
^ Dobesedno »ki bo prišel iz tvojih ledij«.
^ Ali »vse izraelske občine«.
^ Približne mere odra: dolžina 223 cm, širina 223 cm, višina 134 cm. Glej Dodatek B14.
^ Ali »vse izraelske občine«.
^ Šlo je za prisego, ki je vsebovala prekletstvo. Če je človek krivo prisegel ali pa je prisego kršil, je bil kaznovan s prekletstvom.
^ Dobesedno »pravičnega«.
^ Ali »udaril s stisko«.
^ Ali »velikega slovesa«.
^ Dobesedno »močne roke in iztegnjene roke«.
^ Mišljeno je, da bodo poznali Božje ime in osebo, ki nosi to ime.
^ Ali »ter mu nakloni pravico«.
^ Dobesedno »naj bodo tvoje oči odprte«.
^ Ali »usmerjeno proti temu kraju«.
