Nehemija 6:1–19

  • Nasprotovanje obnovi se nadaljuje (1–14)

  • Obzidje dokončano v 52 dneh (15–19)

6  Ko so Sanbalát, Tobíja,+ Arabec+ Géšem in drugi naši sovražniki izvedeli, da sem obnovil obzidje+ in da v njem ni več vrzeli (v mestna vrata sicer še nisem namestil vratnih kril),+  sta mi Sanbalát in Géšem takoj poslala sporočilo: »Dogovorimo se, kdaj se bomo sestali v eni od vasi v Onójski+ ravnini.« Toda kovala sta zaroto proti meni.  Zato sem k njima poslal sle s sporočilom: »Opravljam zelo obsežno delo, zato ne morem priti dol k vama. Če pridem, se bo delo ustavilo.«  Štirikrat sta mi poslala isto sporočilo, jaz pa sem jima vsakič isto odgovoril.  Nato je Sanbalát še petič poslal k meni svojega služabnika z istim sporočilom, z odprtim pismom v roki.  V njem je pisalo: »Med okoliškimi narodi se govori, pa tudi Géšem+ pravi tako, da ti in Judje načrtujete upor+ in da zato gradite obzidje. Govori se tudi, da boš ti njihov kralj.  Poleg tega si postavil preroke, da o tebi po vsem Jeruzalemu razglašajo, da si kralj na Judovem. Za vse to bo izvedel naš kralj. Zato pridi, da se posvetujemo.«  Toda jaz sem mu po slih odgovoril: »Nič od tega, kar govoriš, se ni zgodilo; vse to je plod tvoje domišljije*  Vsi so nas skušali prestrašiti. Govorili so si: »Ne bodo imeli dovolj poguma,* da bi dokončali delo.«+ »Prosim te, o Bog, daj mi pogum*+ 10  Zatem sem šel v hišo Šemajája, ki je bil Delajájev sin in Mehetabélov vnuk. Šemajá, ki takrat ni zapuščal svoje hiše, mi je rekel: »Sestaniva se v hiši pravega Boga, v templju, in zapriva vrata templja, ker bodo prišli, da bi te ubili. Ponoči bodo prišli, da bi te ubili.« 11  Jaz pa sem mu rekel: »Ali naj človek na mojem položaju beži? Ali lahko človek, kakršen sem jaz, vstopi v tempelj in ostane živ?+ Ne bom vstopil!« 12  Ugotovil sem, da Šemajája ni poslal Bog, ampak da je proti meni prerokoval zato, ker sta ga najela Tobíja in Sanbalát.+ 13  Najela sta ga zato, da bi me prestrašila in navedla na greh. Tako bi me na podlagi tega lahko spravila na slab glas in me osramotila. 14  »Spominjaj se, o moj Bog, vsega, kar sta storila Tobíja+ in Sanbalát, pa tudi prerokinje Noádje in drugih prerokov, ki so me neprestano skušali prestrašiti.« 15  Obzidje je bilo dokončano 25. dne meseca elúla*, v 52 dneh. 16  Ko so za to izvedeli vsi naši sovražniki in ko so to videli vsi okoliški narodi, so se počutili zelo ponižane.+ Spoznali so, da smo to delo opravili s pomočjo našega Boga. 17  V tistih dneh so judovski dostojanstveniki+ pisali številna pisma Tobíju, Tobíja pa je nanje odgovarjal. 18  Mnogi na Judovem so mu prisegli zvestobo, ker je bil zet Aráhovega+ sina Šehanjája, njegov sin Jehohanán pa je bil poročen s hčerjo Mešuláma,+ Berehjájevega sina. 19  O Tobíju so mi ves čas dobro govorili in ga nato obveščali o tem, kar sem rekel. Toda on mi je pošiljal pisma, s katerimi me je hotel prestrašiti.+

Opombe

Ali »si si izmislil v svojem srcu«.
Dobesedno »njihove roke bodo omahnile«.
Dobesedno »okrepi moje roke«.