Preskoči na vsebino

23. MAREC 2015
AZERBAJDŽAN

Naraščanje verske nestrpnosti v Azerbajdžanu

Naraščanje verske nestrpnosti v Azerbajdžanu

V Azerbajdžanu se stopnjuje verska nestrpnost, saj organi pregona kaznujejo Jehovove priče z visokimi denarnimi kaznimi in jih pošiljajo v zapor. Oblasti kazensko preganjajo Priče, ki se srečujejo na svojih shodih in se z drugimi pogovarjajo o svojem verovanju.

Verska dejavnost postala kaznivo dejanje

V Bakuju sta se 5. decembra 2014 dve Jehovovi priči v enem od tamkajšnjih stanovanjskih naselij z ljudmi pogovarjali o svojem verskem prepričanju. To sta bili 55-letna Irina Zaharčenko, ki je vdova in delno invalidna, in 38-letna Valida Džebrailova, ki sama skrbi za svojo mamo. Stanovalcem sta ponujali brezplačno brošuro Poučujte svoje otroke, s katero lahko starši svoje otroke poučujejo o svetopisemskih zgodbah. *

Policijski preiskovalec ju je kazensko obtožil, ker sta brez »ustreznega dovoljenja« razdeljevali svetopisemsko literaturo. Natančneje rečeno, obtožnica ju je bremenila kaznivega dejanja organizirane skupine, za kar je zagrožena visoka denarna kazen v višini od 7000 do 9000 manatov (6000–7800 evrov) * ali zaporna kazen od dveh do pet let.

Med preiskavo sta policijski preiskovalec in ministrstvo za državno varnost večkrat poklicala ženski na zaslišanje. Ko sta se 17. februarja 2015 znova odzvali na poziv ministrstva, sta bili nepričakovano pripeljani na sodno obravnavo, ki je bila zaprta za javnost in je potekala pred sabailskim okrožnim sodiščem v Bakuju.

Preiskovalec z ministrstva za državno varnost je po tem, ko je izrekel kazensko obsodbo, predlagal sodišču, naj ženski v predkazenskem postopku priprejo, saj je menil, da je velika verjetnost, da bosta ženski znova zagrešili zločin in da bosta »pobegnili pred preiskavo in se skrili«. Odvetnik obtoženih je ugovarjal, češ da pripor glede na okoliščine in njuno pripravljenost sodelovati z oblastmi ni upravičen. Čeprav je sodnik videl, da ženski nista bili predhodno obsojeni, je njuno dejavnost označil kot »grožnjo za javnost« in je ugodil preiskovalčevi zahtevi. Tako jima je odredil trimesečni pripor v zaporu, ki je pod nadzorom tajne policije.

Odvetnik obtoženih se je pritožil na to odločitev, zato sta bili ženski 26. februarja 2015 privedeni na pritožbeno sodišče v Bakuju. Policija ju je pripeljala uklenjeni v lisice in v vozilu z zatemnjenimi stekli. Na obravnavi, ki je bila zaprta za javnost, nista ne tožilec ne preiskovalec z ministrstva predložila kakršnih koli dokazov, ki bi potrjevali, da je pripor potreben. Kljub temu je sodišče zavrnilo pritožbo in poslalo obtoženki nazaj v zapor.

Dve skupini z ministrstva za državno varnost sta 6. marca 2015 pridobili sodni nalog, da lahko na domu Irine Zaharčenko in na domu Valide Džebrailove opravita hišno preiskavo. Zaplenili sta jima versko literaturo, osebne zapiske, računalnik in mobilni telefon. Ministrstvo za državno varnost, državna komisija za sodelovanje z verskimi združenji in policija so 10. marca 2015 s sodnim nalogom preiskali eno kraljestveno dvorano (versko stavbo Jehovovih prič) in dom enega od starešin krščanske občine. Poleg tega je ministrstvo pozvalo nekaj Prič iz Bakuja na zaslišanje v zvezi s tem primerom.

Jehovove priče so se na pripor teh sovernic odzvali tako, da so na posebnega poročevalca Združenih narodov o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in na delovno skupino Združenih narodov za samovoljni pripor naslovili pisno prošnjo za posredovanje. Tamkajšnji odvetnik pripravlja predlog za prvostopenjsko sodišče, da bi jima namesto pripora v zaporu odredilo hišni pripor.

Visoke denarne in zaporne kazni za udeležence verskih shodov

V Gänci so oblasti udeležencem verskih shodov Jehovovih prič naložile visoke denarne kazni, nekatere od njih pa so pridržale v zaporu. Kazni so bile v višini od 1500 do 2000 manatov (1300–1700 evrov).

Oktobra 2014 so sodišča v Gänci poslale v zapor dva moška in eno žensko, ki so Priče, ter nekega moškega, ki obiskuje njihove verske shode. Razlog je bil to, da niso plačali kazni za obisk verskega shoda. Čeprav so kazni delno že plačali, so jih oblasti zaprle za od 3 do 20 dni.

Moški, ki obiskuje shode Jehovovih prič, je izjavil: »Zame je 1500 manatov (1300 evrov) veliko denarja. [...] Na začetku nisem imel namena plačati kazni, saj mislim, da sem nedolžen.« Tudi moška, ki sta Jehovovi priči, sta mnenja, da je bila kazen krivična, poleg tega poročata, da so oblasti z njima ravnale kot z zločincema.

Ženska, ki je bila poslana v zapor, je rekla: »Nihče ni upošteval, da moja družina finančno zelo težko shaja, da skrbim za svojo invalidno mamo, ki potrebuje nenehno oskrbo, in da sem prostovoljno že pričela odplačevati kazen.«

Vsi štirje so odslužili svoje zaporne kazni, vendar sodišče še vedno zahteva, da popolnoma odplačajo globe. Če jih ne bodo odplačali v sodnem roku, jim sodišče utegne znova odrediti pripor.

Se bo Azerbajdžan zavzel za pravico?

Oblasti v Azerbajdžanu z različnimi metodami ovirajo versko dejavnost Jehovovih prič. Trenutno imajo Priče na Evropskem sodišču za človekove pravice vloženih 19 prošenj za obravnavo proti Azerbajdžanu zaradi nestrpnosti, ki jo doživljajo. Medtem pa upajo, da bodo azerbajdžanske višje oblasti popravile krivico, ki je bila storjena Irini Zaharčenko in Validi Džebrailovi, ko so ju v predkazenskem postopku poslali v pripor. Če bo Azerbajdžan popravil to in tudi druge krivice, storjene zaradi verske nestrpnosti, lahko s tem pokaže, da spoštuje svoje državljane in ustavo ter da podpira temeljne človekove pravice.

^ odst. 4 Azerbajdžanska državna komisija za sodelovanje z verskimi združenji je odobrila uvoz te brošure, ki so jo Jehovove priče izdali 11. avgusta 2014.

^ odst. 5 V Azerbajdžanu je bila avgusta 2014 povprečna mesečna plača 440 manatov (390 evrov).