V Kirgizistanu je bil dosežen napredek na področju verske svobode, ko je 4. septembra 2014 ustavni oddelek vrhovnega sodišča objavil, da so nekateri deli zakona o verskih skupnostih iz leta 2008 neustavni. Ta odločitev je pomenila korak naprej k registraciji verskih skupnosti Jehovovih prič na jugu Kirgizistana. *

Kljub tej razsodbi državni odbor za verska vprašanja še vedno noče uradno registrirati Jehovovih prič na jugu Kirgizistana. Odbor trdi, da dokler parlament ne sprejme dopolnil k zakonu o verskih skupnostih iz leta 2008, je v veljavi obstoječi zakon in zato Jehovove priče ne morejo pridobiti pravnega statusa. Jehovove priče opravljajo enako versko dejavnost po vsem Kirgizistanu, vendar je na severu njihova dejavnost registrirana in jo lahko mirno opravljajo, na jugu države pa je ta dejavnost predmet diskriminacije in omejitev. *

V Narynu na jugovzhodu Kirgizistana se je 30. junija 2014 46-letna Žyldyz Žumalieva v prostem času pogovarjala o svojem verskem prepričanju s sokrajani. Oblasti v Narynu so jo kot pripadnico neregistrirane verske skupnosti aretirale in obsodile, ker je o svojem verskem prepričanju govorila s sokrajani. * Odkar je Kirgizistan postal samostojna država, je to prvič, da je kdo od Prič sodno preganjan zaradi opravljanja verske dejavnosti.

Okrožno sodišče v Narynu je 5. avgusta 2014 obravnavalo pritožbo Žyldyz Žumalieve. Sodniki so postavljali veliko vprašanj, saj so želeli razumeti Jehovove priče in to, o čem se pogovarjajo s sokrajani. Potem ko so pretehtali dokaze, so začasno ustavili sojenje, saj so sklenili počakati na prej omenjeno odločitev ustavnega oddelka.

Kasneje je okrožno sodišče v Narynu nadaljevalo z obravnavo primera Žyldyz Žumalieve. Ugotovilo je, da ni prišlo do upravnega prekrška in da ustava vsem državljanom zagotavlja pravico do izpovedovanja svojega verskega prepričanja. Sklicevalo se je na odločitev ustavnega oddelka, ko je izjavilo, da so Jehovove priče v Kirgizistanu registrirani na državni ravni. Razveljavilo je obsodbo prvostopenjskega sodišča, vendar se je tožilstvo pritožilo, češ da odločitev ustavnega oddelka ni povezana s tem kazenskim primerom. Vrhovno sodišče je 24. decembra 2014 zavrnilo pritožbo tožilstva, tako da je ostala v veljavi sodba narynskega okrožnega sodišča, ki je Žyldyz Žumalievo oprostilo. Vrhovno sodišče je s tem podprlo njeno pravico, da se o svojem verskem prepričanju pogovarja s sokrajani.

Leta 2013 sta bili Oksana Korjakina in njena mama Nadežda Sergjenko v hišnem priporu zaradi domnevnih zločinov, ki naj bi jih zakrivili med pogovarjanjem z drugimi o svoji veri. Uradniki v Ošu so te izmišljene obtožbe uporabili kot pretvezo za trditev, da Jehovove priče sodelujejo v »nezakoniti verski dejavnosti«. Trdijo tudi, da Jehovove priče brez registracije lokalnih verskih skupnosti ne morejo javno izražati svojega verskega prepričanja.

Prvostopenjsko sodišče v Ošu je obe ženski oprostilo kazenskih obtožb. Sodnik je 7. oktobra 2014 v svoji sodbi sklenil, da so kriminalisti naredili velike napake v svoji preiskavi ter da so Oksano Korjakino in Nadeždo Sergjenko kazensko preganjali samo zato, ker sta Jehovovi priči.

Tožilec v Ošu se je pritožil na odločitev prvostopenjskega sodišča. Predlagal je, da se primer vrne kriminalistom, da bodo »popravili« napake, in da bo lahko potem primer Oksane Korjakine in Nadežde Sergjenko znova predal v obravnavo sodišču. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožilčev predlog, vendar se je ta pritožil na kirgizistansko vrhovno sodišče. Sodišče je za obravnavo določilo 3. marec 2015 in Priče upajo, da bo ta razsodba znova pomenila zmago za pravico.

Eden od Jehovovih prič, ki je bil prisoten na zaslišanju Žumalieve, je dejal: »Krajevne oblasti že od leta 1998 pritiskajo na nas, ker v Narynu nismo pravno registrirani. Vendar pa na podlagi odločitev vrhovnega sodišča upamo, da nam bodo končno dovolili registracijo.«

Jehovove priče se že veselijo, da bo v Narynu, Ošu in tudi v drugih delih na jugu Kirgizistana njihova verska skupnost registrirana. Tako bodo lahko nadaljevali svoje mirne verske dejavnosti, ne da bi jih kdo nadlegoval. Če bo kirgizistanska vlada upoštevala višje sodišče, bo s tem svojim državljanom zagotovila versko svobodo.