V Münchenskem dokumentacijskem centru o zgodovini nacionalsocializma je od 26. septembra 2018 do 6. januarja 2019 potekala posebna razstava, da bi se javnost bolje zavedala, kaj so Jehovove priče doživljale v času nacizma. Ta center se nahaja na zemljišču, kjer je bil nekoč sedež nacistične stranke.

Kulturni svetovalec mesta München, dr. Hans-Georg Küppers, je na slovesni otvoritvi pojasnil, zakaj je bila razstava organizirana: »Ta razstava je pomembna, saj je dolgo veljalo prepričanje, da se Jehovovih prič v nacističnem režimu ni preganjalo. [...] Namen razstave je, da resnica o teh [žrtvah] pride v javno zavest.«

Zgodovinsko poročilo z zgodbami o pogumu, zvestobi in preživetju naših bratov in sester v Münchnu pod nacističnim režimom je bilo predstavljeno na 60 panojih. Na enem je bilo opisano, kaj sta doživela Martin in Gertrud Pötzinger, ki sta bila le nekaj mesecev po poroki aretirana in poslana v ločeni koncentracijski taborišči. Nista se videla devet let. Oba sta preživela in brat Pötzinger je kasneje služil kot član Vodstvenega organa Jehovovih prič.

Na nekem drugem panoju je bila zgodba o Therese Kühner, ki je leta 1929 postala Jehovova priča. (Takrat so se Priče imenovale Mednarodni preučevalci Biblije.) Med prepovedjo Prič v Nemčiji so v njenem domu tajno potekali verski shodi. Poleg tega je Therese naskrivaj tiskala literaturo Prič z ročnim ciklostilom. Ko so nacisti izvedeli za njene dejavnosti, je bila aretirana in obtožena »izdajanja in distribucije protidržavne literature ter povzročanja demoralizacije vojakov«. Sestra Kühner je ostala zvesta kljub temu, da ji je pretila smrt. Usmrtili so jo 6. oktobra 1944.

Drugi panoji so izpostavili dejstvo, da so bili naši bratje in sestre politično nevtralni in da niso hoteli pozdravljati s Hitlerjevim pozdravom. Zato so bili v tem režimu še posebej osovraženi.

Leta 1934 je Hitler prisegel, da bo izkoreninil Jehovove priče. Izjavil je: »To zalego bomo iztrebili iz Nemčije!« Ker je skušal uresničiti svojo zlobno namero, so bile Priče kruto preganjane. Danes Hitlerja in njegove stranke ni več, naših bratov in sester v Nemčiji pa je več kot 165.000. Hvaležni smo Jehovu, ker spreminja našo stisko v upanje, ki »pa ne razočara«. (Rimljanom 5:3–5)