Preskoči na vsebino

Brat Dennis Christensen v spremstvu policistov na sodišču okrožja Železnodorožni v Orjolu

31. JULIJ 2019
RUSIJA

NAJNOVEJŠE – Dennis Christensen neomajen tudi po premestitvi v kazensko kolonijo

NAJNOVEJŠE – Dennis Christensen neomajen tudi po premestitvi v kazensko kolonijo

Brat Dennis Christensen je bil dva tedna po izgubi pritožbe, 6. junija 2019, premeščen iz orjolskega zapora, kjer je bil priprt v predkazenskem postopku, v kazensko kolonijo št. 3 v Lgovu. Lgov je oddaljen približno 200 kilometrov od Orjola, kjer živijo Dennisova družina in prijatelji.

Dennisa so ob prihodu v kazensko kolonijo zmerjali in mu skušali zlomiti značajnost. Toda močno se je zanašal na Jehova, zato je bil močan in neustrašen. (1. Petrovo 5:10)

Na Finskem (od leve proti desni): Mark Sanderson iz Vodstvenega organa, Irina Christensen in Tommi Kauko s Finske

Vse odkar je bil Dennis aretiran in priprt, so naši bratje in sestre ljubeče podpirali in skrbeli za njegovo ženo Irino. Brat Mark Sanderson iz Vodstvenega organa in drugi odgovorni bratje so se junija na Finskem srečali z Irino, da bi jo spodbudili.

Dennis je v kazenski koloniji že več kot en mesec. Irina je nedavno dobila dovoljenje, da se lahko z možem pogovarja po telefonu enkrat na dan. Prav tako so ji dovolili, da ga lahko obišče v zaporu.

Irina ponovno bere Dennisovo spodbudno pismo.

Zakonca Christensen sta kljub vsemu, kar sta prestala v zadnjih dveh letih, odkar je bil Dennis aretiran in zaprt, neomajna in vesela. Irina pravi, da so še posebej spodbudna Dennisova pisma, ki jih dobi vsak teden. V enem od njenih najljubših pisem je Dennis napisal: »Ostati pozitiven je ključ do uspeha in imava veliko razlogov, da sva vesela.« Na koncu je napisal: »Razlog, zakaj obstajamo, je to, da podpiramo Jehovovo vrhovnost. Vem, da je najina pot še dolga in da še nisva zmagala – ne še. Toda nekega dne bova zmagala. O tem sem 100-odstotno prepričan.«

Brat Lett iz Vodstvenega organa je 21. julija na mednarodnem zborovanju na Danskem prebral del Dennisovega sporočila: »Želim si, da bi bil z vami, vendar trenutno to ni mogoče, saj še nisem končal dela na svoji trenutni dodelitvi. Toda prišel bo čas, ko bom lahko z vami, in tega se že veselim.«

Ko je bil Pavel v priporu v Rimu, je napisal: »Kadar koli se vas spomnim, se svojemu Bogu vedno zahvaljujem v vsaki prošnji za vse vas in prosim z veseljem. [...] Imam [vas] v svojem srcu. Kajti vsi vi imate skupaj z menoj delež pri nezasluženi dobrotljivosti, tako v mojih jetniških sponah kakor tudi pri zagovarjanju in pravnem utrjevanju dobre novice.« (Filipljanom 1:3, 4, 7)