Jehovove priče so v Turčiji prisotne od leta 1931. Do poznih 80. let prejšnjega stoletja so bile versko preganjane. Kasneje se je vlada malo omehčala in Pričam dovolila opravljati bogoslužje, vendar pa je zavračala prošnje Prič za pravno registracijo. Razmere so se spremenile julija 2007, ko so Jehovove priče bile deležne ugodnih odločitev turških sodišč in so postale pravno registrirane. Danes se Priče lahko zbirajo na verskih srečanjih in s precejšnjo mero svobode opravljajo verske dejavnosti.

Vendar pa turška vlada ne priznava pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Ugovorniki vesti, ki so Jehovove priče, se že mnogo let vedno znova srečujejo z vojaškimi vpoklici, preganjanjem, visokimi globami in zapornimi kaznimi. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od leta 2011 izreklo tri razsodbe v korist Prič in tudi odbor Združenih narodov za človekove pravice je leta 2012 ugodno odločil glede te zadeve. Toda Turčija še naprej sodno preganja mlade moške, ki so Priče, ker zavračajo vojaško službo.

Turčija je leta 2003 preuredila zakon, ki določa ustrezne metode gradnje in namembnost zemljišč, in tako nemuslimanskim manjšinam omogočila, da gradijo lastne prostore za čaščenje. Vendar pa mestne oblasti in domača sodišča kraljestvenim dvoranam Jehovovih prič nikakor nočejo podeliti statusa »prostora za bogoslužje«. Na ESČP sta bili glede tega vloženi dve prošnji.