POMOČ ZA DRUŽINE | STARŠEVSTVO
Učite svojega otroka vztrajnosti
»Ne morem!« zakliče vaš sin. »To je pretežko. Tega ne bom nikoli znal!« Če se sreča s kakšno težjo nalogo, hitro obupa. Težko gledate, da se vaš sin muči, vendar ga želite naučiti, kako lahko premaga izzive. Bi mu morali takoj priskočiti na pomoč? Bi morali kar pustiti, da odneha? Ali pa bi ga lahko naučili vztrajnosti?
Kaj bi morali vedeti
Vztrajnost je zelo pomembna. Ko starši svojega otroka učijo, da razvija sposobnosti z marljivim delom, je več verjetnosti, da mu bo šlo dobro v šoli, da bo čustveno in fizično bolj zdrav in da bo v boljših odnosih z drugimi ter imel tesnejša prijateljstva. Povsem drugače pa je, če starši svojega otroka ščitijo pred vsako težavo in neuspehom. Bolj verjetno je, da bo postal depresiven, se čutil nesposobnega in da bo imel manj zadovoljstva, ko odraste.
Vztrajnost se lahko poveča. Že zelo majhni otroci si lahko pridobijo večjo odločenost, da se bodo lotili težjih nalog in reševali težave. Neka raziskava je pokazala, da se 15-mesečni otroci bolj potrudijo pri težjih nalogah, če vidijo, da si odrasli pri neki nalogi močno prizadevajo, ne pa da si želijo brez truda priti do uspeha.
»Spomnim se, kako sem svoji hčerki učila zavezovati čevlje. Tega se ne naučiš v enem dnevu. Vsakič ko sta si morali zavezati čevlje, sta sami sedeli kakšnih 10 ali 15 minut in se skušali spomniti, kako se to dela. Šele potem sem jima pomagala. Preteklo je nekaj mesecev pa tudi nekaj solz, ampak na koncu sta se naučili. Če bi jima kupila čevlje brez vezalk, bi sebi olajšala življenje. Ampak včasih moramo tudi starši vztrajati, da bi lahko otroke naučili vztrajnosti.« (Colleen)
Vztrajnost se lahko zmanjša. Nekateri starši morda nenamerno slabijo otrokovo vztrajnost. Kako? Ker želijo, da bi njihov otrok imel boljšo samopodobo, hitro vskočijo, da bi ga rešili pred kakršno koli frustracijo ali neuspehom. Ampak to ima lahko tudi slabe strani. »Vsakič ko svojega otroka rešimo [...] pred kakšno težjo nalogo,« pravi avtorica Jessica Lahey, »mu jasno sporočamo, da je nesposoben in da ni vreden našega zaupanja.« a Kakšen je rezultat? Otroci morda hitro obupajo, ko se soočajo s prihodnjimi izzivi, in mislijo, da vedno potrebujejo nekoga od odraslih, ki jih bo reševal.
Kaj lahko storite
Spodbujajte k marljivosti. Starši svojega otroka učijo vztrajnosti tako, da mu dajejo naloge, ki so primerne njegovi starosti. Predšolski otroci lahko na primer zložijo perilo in pospravijo svoje igrače. Majhni otroci lahko pospravijo stvari iz trgovine, pripravijo in počistijo mizo, odnesejo smeti in pobrišejo, če se kaj polije. Najstnike pa se lahko zaposli s težjimi opravili, kot so čiščenje, vzdrževanje in popravila. Otroci morda nimajo vedno veselja do opravil, ampak jim koristi, če jim starši že od mladih let nalagajo odgovornost, da pomagajo pri hišnih opravilih. Kako jim to koristi? Naučijo jih marljivega dela in to jim bo pomagalo, da kot odrasli ne bodo bežali pred delom, ki ni enostavno, vendar je nujno.
Svetopisemsko načelo: »Vsako marljivo delo prinaša koristi.« (Pregovori 14:23)
»Ne dajajte otroku dela samo zato, da ga z nečim zaposlite. To bi bila samo izguba časa. Tega ne mara nihče, niti otrok. Dajte mu kakšno smiselno delo. Če je vaš otrok še majhen, lahko počisti prah s površin, ki jih lahko doseže. Ko perete avto, mu pustite, da opere nižje površine, ki jih vi težko dosežete. Ne pozabite ga pohvaliti za njegov trud.« (Chris)
Pomagajte otroku pri težjih nalogah. Včasih otroci hitro obupajo, ker ne vejo, kako bi končali nalogo. Ko otroka učite nekaj novega, poskusite naslednje. Najprej nalogo opravite vi, otrok pa naj vas opazuje. Nato nalogo opravita skupaj. Zatem naj jo opravi sam, vi pa ga opazujte in mu po potrebi svetujte. Nazadnje naj vaš otrok nalogo v celoti opravi sam.
Svetopisemsko načelo: »Dal sem vam namreč zgled, da bi tudi vi ravnali tako, kot sem jaz ravnal z vami.« (Janez 13:15)
»Iz izkušenj vem, da moramo starši dati dober zgled, če želimo, da naši otroci razvijajo vztrajnost. Torej moramo sami pokazati to lastnost.« (Doug)
Pomagajte otroku razumeti, da kljub trudu lahko doživimo neuspeh. Povejte otroku kakšen primer, ko vam je bilo nekaj zelo težko, vendar je bilo dobro, da niste obupali. Pojasnite mu, da je normalno, da se novih stvari ni enostavno učiti in da mu bo koristilo, če se bo učil iz lastnih napak. Zagotovite otroku, da ga ne boste imeli nič manj radi, če mu kaj ne bo uspelo. Tako kot se mišica krepi, če jo uporabljamo, se otrokova vztrajnost veča, če pustite, da se sooči z izzivi. Ko se spoprijema s kakšnim izzivom, ne ukrepajte takoj, ampak ga spodbujajte, da vztraja, tudi če mu ne gre. »Mlad človek si najbolje privzgoji značaj tako, da se poskusi v nečem, pri čemer obstaja resnična in precejšnja možnost, da mu bo spodletelo,« piše v knjigi Zakaj nekaterim otrokom uspeva.
Svetopisemsko načelo: »Za človeka je dobro, da se nauči nositi jarem že v svoji mladosti.« (Žalostinke 3:27)
»Če dovolite svojemu otroku, da se mora pri čem težjem malo bolj potruditi, in če ve, da mu lahko kot starš vedno priskočite na pomoč, mu bo to samo koristilo. Po nekem času se mu ne bo več treba toliko mučiti, saj bo bolj spreten. Poleg tega se bo naučil, da se vztrajnost izplača.« (Jordan)
Pohvalite trud, ne pa inteligenco. Namesto: »Odlično si opravil test. Ti si res tako pameten,« bi lahko rekli: »Odlično si opravil test. Res mi je všeč, da si se toliko učil.« Zakaj je pomembno pohvaliti trud, ne pa inteligenco? To, da hvalimo otrokovo inteligenco »povzroči, da otroci dvomijo o sebi, takoj ko je kaj težko ali gre narobe. Če bi radi starši otrokom dali darilo, naj jih naučijo, da bodo imeli radi izzive, razmišljali o napakah, uživali v trudu in se želeli vedno učiti. Tako njihovi otroci ne bodo sužnji hvale.« b
Svetopisemsko načelo: »Človeka preizkusi pohvala.« (Pregovori 27:21)