Otrok vam pove, da se v šoli nekdo spravlja nanj. Kaj boste storili? Ali boste zahtevali, da šola kaznuje nasilneža? Ali boste svojega otroka naučili, kako udariti nazaj? Preden se odločite, razmislite o nekaterih dejstvih glede vrstniškega nasilja.

•  Kaj bi moral vedeti o vrstniškem nasilju?

•  Kako lahko pomagam?

 Kaj je vrstniško nasilje? Vrstniško nasilje je stalno in namerno trpinčenje, ki je lahko fizično ali čustveno. Zato vsaka žalitev ali sovražno dejanje še ni vrstniško nasilje.

 Zakaj je to pomembno: Nekateri izraz »vrstniško nasilje« uporabijo za vsakršno vznemirjajoče dejanje, ne glede na to, kako majhno je. Toda če se boste razburjali zaradi manjših incidentov, lahko otroka s tem nehote naučite, da ne more reševati sporov – to pa je sposobnost, ki jo potrebuje zdaj in jo bo potreboval, ko bo odrasel.

 Svetopisemsko načelo: »Ne bodi hitro užaljen.« (Pridigar 7:9)

 Dejstvo: Čeprav boste v nekaterih okoliščinah morali posredovati, bodo druge okoliščine otroku dale priložnost, da se bo naučil, kako premagovati težave in reševati spore z drugimi. (Kološanom 3:13)

 Kaj pa, če vam otrok pove, da ga kdo stalno in namerno nadleguje?

•   Otroka potrpežljivo poslušajte. Skušajte ugotoviti, 1. kaj se dogaja in 2. zakaj se nekdo spravlja nanj. Ne sklepajte prehitro, če ne poznate vseh dejstev. Vprašajte se: Ali mogoče obstaja še druga plat zgodbe? Da bi izvedeli, kaj točno se je zgodilo, se boste morda morali pogovoriti z otrokovim učiteljem ali starši vpletenega otroka.

   Svetopisemsko načelo: »Kdor odgovarja, še preden je slišal, velja za neumnega in doživi ponižanje.« (Pregovori 18:13)

•   Če je vaš otrok res žrtev vrstniškega nasilja, mu pomagajte razumeti, da bo njegov odziv bodisi izboljšal ali poslabšal nastale okoliščine. V Svetem pismu piše: »Blag odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa povzroča jezo.« (Pregovori 15:1) Maščevanje lahko stvari poslabša, saj lahko povzroči, da se nasilnež še bolj spravlja na otroka, namesto da bi se umiril.

   Svetopisemsko načelo: »Ne vračajte hudega za hudo ne zmerjanja za zmerjanje.« (1. Petrovo 3:9)

•   Otroku pojasnite, da to, da se noče maščevati, ni znak šibkosti. Ravno nasprotno, to je znak moči, saj s tem nasilnežu pokaže, da ne pusti, da bi mu narekoval, kaj naj dela. Tako premaguje nasilneža, ne da bi sam postal nasilen.

   Otrok mora to imeti v mislih še posebej takrat, ko je žrtev spletnega nasilja. Če bo začel sodelovati v »flejmanju« – razgretem spletnem prepiranju – bo nasilnež nadaljeval s takšnim ravnanjem in vaš otrok bo lahko tudi sam označen za nasilneža! Zato je včasih najbolje, da se sploh ne odzove – s tem bo prevzel nadzor in razorožil nasilneža.

   Svetopisemsko načelo: »Ko zmanjka drv, ogenj ugasne.« (Pregovori 26:20)

•   V nekaterih primerih se vaš otrok lahko izogne krajem, kjer se lahko sreča s tistimi, ki se spravljajo nanj. Če na primer ve, kje bo določena oseba ali skupina, se težavam lahko ogne tako, da gre po drugi poti.

   Svetopisemsko načelo: »Ostroumen človek opazi húdo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in žanjejo posledice.« (Pregovori 22:3)

 POSKUSITE NASLEDNJE: Pomagajte otroku razmisliti o prednostih in slabostih različnih odzivov. Na primer:

•  Kaj se lahko zgodi, če se za nasilneža preprosto ne zmeni?

•  Kaj, če nasilnežu samozavestno pove, naj neha?

•  Kaj, če vrstniško nasilje prijavi v šoli?

•  Ali lahko nasilneža »razoroži« s prijaznostjo ali humorjem?

 Vsaka okoliščina je drugačna, ne glede na to, ali do vrstniškega nasilja pride v živo ali po spletu. Zato z otrokom poiščite praktično rešitev. Zagotovite mu, da ga boste podpirali.

 Svetopisemsko načelo: »Pravi prijatelj ljubi ves čas in brat se izkaže v stiski.« (Pregovori 17:17)