MLADI VPRAŠUJEJO

Zakaj se režem?

JEZIK PREDVAJANJA:

Zakaj se režem?

Kaj je rezanje?

Izraz »rezanje« se nanaša na kompulzivno povzročanje ran samemu sebi s kakšnim ostrim predmetom. To je samo ena od oblik samopoškodovanja. Med njimi so tudi povzročanje opeklin, modric ali pa udarjanje samega sebe. Čeprav ta članek govori samo o rezanju, pa obravnavana načela veljajo za vse oblike samopoškodovanja.

Preveri svoje znanje: Pravilno ali napačno.

Samo dekleta se režejo.
Kdor se reže, krši svetopisemsko zapoved, napisano v 3. Mojzesovi 19:28, ki se glasi: »Ne delajte si zarez v telo.«

Pravilna odgovora:

Napačno. Čeprav se zdi, da imajo ta problem predvsem dekleta, se tudi nekateri fantje režejo ali pa na kakšen drug način samopoškodujejo. a
Napačno. Zapoved, ki je napisana v 3. Mojzesovi 19:28, se nanaša na starodaven poganski obred, ne pa na kompulzivno samopoškodovanje, o katerem pišemo v tem članku. Vseeno pa je povsem jasno, da naš ljubeči Stvarnik ne želi, da si povzročamo poškodbe. (1. Korinčanom 6:12; 2. Korinčanom 7:1; 1. Janezovo 4:8)

Zakaj kdo to počne?

Preveri svoje znanje: Kaj misliš, katera trditev je pravilnejša?

Ljudje se režejo, ...

A) ker se skušajo spoprijeti s čustveno stisko.
B) ker skušajo narediti samomor.

Pravilen odgovor: A. Večina ljudi, ki se reže, noče umreti. Želijo le narediti konec svojemu čustvenemu brezupu.

Bodi pozorna na to, kaj so nekatere mladostnice, ki so se rezale, povedale o tej navadi.

Celia: »To mi je prineslo olajšanje.«

Tamara: »V tem sem videla izhod. Fizična bolečina je bila znosnejša od čustvene.«

Carrie: »Sovražila sem občutek žalosti. Rezanje mi je pozornost preusmerilo z žalosti na fizično bolečino.«

Jerrine: »Vsakič, ko sem se rezala, se skoraj nisem več zavedala sveta okoli sebe in tako se mi ni bilo več treba ubadati s svojimi problemi. Ta sprememba je bila dobrodošla.«

Če se režeš, kako lahko to navado premagaš?

Pomemben korak pri premagovanju te navade je lahko molitev k Bogu Jehovu. Sveto pismo pravi: »Zvrnite nanj vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas.« (1. Petrovo 5:7)

Predlog: Začni s kratkimi molitvami. Mogoče lahko Jehovu enostavno rečeš »Potrebujem pomoč«. Čez čas boš lahko odprla svoje srce in izlila svoja čustva »Bogu vse tolažbe«. (2. Korinčanom 1:3, 4)

Molitev ni oblika psihološke pomoči, ampak je resničen pogovor s tvojim nebeškim Očetom, ki ti obljublja: »Okrepil te bom in ti pomagal. Podpiral te bom s svojo desnico pravičnosti.« (Izaija 41:10)

Mnogim, ki so se rezali, je pomagalo tudi to, da so o svoji težavi spregovorili s starši ali katero drugo odraslo osebo, ki so ji zaupali. Razmisli o naslednjih izjavah treh mladostnic, ki so storile ravno to.

Intervju

Diana, 21
Kathy, 15
Lorena, 17

Koliko si bila stara, ko si se začela rezati?

Lorena: Začela sem, ko sem imela okoli 14 let.

Diana: Stara sem bila 18 let. Tega nisem počela ves čas. Kakšen teden ali dva sem se rezala vsak dan, nato pa je včasih minil mesec, ne da bi se rezala.

Kathy: Ko sem imela 14 let, je bilo prvič. Občasno to še vedno počnem.

Zakaj si si hotela zadajati poškodbe?

Kathy: Sovražila sem samo sebe. Zdelo se mi je nemogoče, da bi me kdo hotel imeti za prijateljico.

Diana: Včasih se je moja žalost spremenila v frustracijo, ta pa nato v brezup. Brezup je naraščal, dokler me ni povsem pogoltnil. V meni je bil kot ogromna pošast. Zdelo se mi je, da jo lahko izpustim ven le z rezanjem.

Lorena: Dogajalo se mi je, da sem zaradi sebe postala zelo depresivna, jezna ali pa sem bila čisto na tleh. Počutila sem se kot smet in želela sem se znebiti vse te grozne čustvene navlake. Kdaj pa kdaj sem imela občutek, da si zaslužim fizično bolečino.

Ali si se po samopoškodovanju počutila bolje?

Diana: Da. Po rezanju sem se počutila lažjo, kot da je z mojih ramen padlo breme.

Kathy: Podobno je jokanju. Po rezanju sem se počutila bolje, tako kot se nekateri počutijo bolje, ko se izjočejo.

Lorena: Samopoškodovanje je bilo, kot da bi naredila luknjico v balonu negativnih čustev, ki sem jih imela v sebi. Ko sem naredila zarezo, balon ni počil, ampak je pričela skozi luknjico počasi iztekati ven vsa negativnost.

Ali te je bilo strah komu povedati o tem, kar si počela?

Lorena: Da. Bala sem se, da bodo drugi mislili, da sem čudna. Poleg tega nisem hotela, da bi drugi vedeli za moje osebne zadeve.

Diana: Vedno so mi govorili, da se jim zdim močna osebnost, in želela sem, da to še naprej verjamejo. Mislila sem, da bi bilo iskanje pomoči zame poraz.

Kathy: Bala sem se, da bodo drugi mislili, da nisem pri zdravi pameti, zaradi česar bi po tem imela še slabše mnenje o sebi. Poleg tega sem čutila, da zaslužim to, kar si počnem.

Kaj je bil zate odločilni trenutek?

Lorena: Mami sem povedala, kaj počnem. Poleg tega sem poiskala zdravniško pomoč. Zdravnica me je naučila nadzorovati negativna čustva. Imela sem nekaj spodrsljajev, vendar mi je pomagalo to, da sem redneje preučevala Biblijo. Prav tako aktivno sodelujem pri oznanjevanju. Mogoče se bom morala vedno znova spopadati z občutki ničvrednosti. Toda ko se pojavijo, se trudim, da me ne nadvladajo.

Kathy: Sokristjanka, ki je okoli deset let starejša od mene, je videla, da me nekaj muči, in sčasoma sem se ji zaupala. Presenečena sem bila, ko mi je povedala, da se je tudi ona v preteklosti rezala. Ni mi bilo nerodno govoriti z njo o tem, saj je sama imela isto težavo. Zdravnica, ki sem jo pričela obiskovati, je meni in mojim staršem pomagala razumeti, kaj prestajam.

Diana: Nekega večera sem bila na obisku pri zakoncih, ki sem jima zaupala, ko je on opazil, da nekaj ni v redu. Prijazno me je spodbudil, naj jima povem, kaj je narobe. Njegova žena me je držala v objemu in pozibavala, kot me je mama, ko sem bila majhna. Planila sem v jok, nato pa še ona. Težko sem jima povedala, kaj sem počela, toda vesela sem, da sem to storila.

Kako ti je pomagalo Sveto pismo?

Diana: Sveto pismo mi je pomagalo dojeti, da te navade ne morem premagati sama. Potrebujem Jehovovo pomoč. (Pregovori 3:5, 6)

Kathy: Branje Svetega pisma – in spoznanje, da vsebuje sporočilo od Boga – me navdaja z neizmerno tolažbo! (2. Timoteju 3:16)

Lorena: Ko preberem kakšno vrstico, ki se me dotakne, jo zapišem v zvezek, tako da lahko kasneje premišljujem o njej. (1. Timoteju 4:15)

Ali ti katera svetopisemska vrstica še posebej veliko pomeni?

Diana: V Pregovorih 18:1 piše: »Kdor se osamlja, gre za lastnimi sebičnimi željami in nasprotuje vsej modrosti.« Včasih sem težko med ljudmi, vendar mi ta vrstica pomaga razumeti, da se je nevarno osamiti.

Kathy: Biblijski vrstici, ki sta mi pri srcu, sta 29. in 31. vrstica iz 10. poglavja Matejevega evangelija, kjer Jezus pravi, da niti vrabec ne umre brez Jehovove vednosti. In nato še doda: »Zato se ne bojte: vredni ste več od mnogo vrabcev.« Celo danes me te besede, ko jih berem, spomnijo, da sem za Jehova dragocena.

Lorena: Dragocen mi je stavek, zapisan v Izaiju 41:9, 10, kjer Jehova pravi svojemu ljudstvu: »Nisem [te] zavrgel. Ne boj se, saj sem s teboj. [...] Okrepil te bom.« Ko razmišljam o nečem, kar je okrepljeno in utrjeno, mi pride na misel zgradba, ki ima neprebojno kamnito obzidje. Ta vrstica me okrepi, ker mi zagotavlja, da me ima Jehova rad in da mi bo vedno stal ob strani.

Vprašanja za razmislek

Komu bi se lahko zaupala, ko boš pripravljena prositi za pomoč?
Kaj lahko o svoji težavi poveš v molitvi Bogu Jehovu?
Ali se lahko domisliš dveh tehnik, ki ti lahko pomagata znebiti se stresa in tesnobe, ne da bi se samopoškodovala?

Moj dnevnik svetopisemskih vrstic

Predlog: Ko prebereš kakšen biblijski odlomek, ki ti zagotavlja Jehovovo ljubezen ali pa pomaga pridobiti uravnovešen pogled na sebe in svoje napake, si te vrstice zapiši v dnevnik. Zraven pripiši tudi kakšen stavek ali dva o tem, zakaj so ti te vrstice pomembne. Za lažji začetek je v nadaljevanju navedenih nekaj svetopisemskih vrstic, ki so pomagale Diani, Kathy in Loreni.

Rimljanom 8:38, 39

»Ti vrstici mi pokažeta, da me ima Jehova rad tudi takrat, ko imam občutek, da slabše ne more biti.« (Diana)
Psalm 73:23

»Svetopisemski stavki, kot je ta, mi zagotavljajo, da nisem sama. Čutim, kakor če bi bil Jehova tukaj zraven mene.« (Kathy)
1. Petrovo 5:10

»Olajšanje morda ne bo prišlo takoj, mogoče bomo morali ‚kratkotrajno‘ potrpeti. Konec koncev nam lahko Jehova vlije dovolj moči, da zdržimo kar koli.« (Lorena)

Razmisli tudi o teh svetopisemskih vrsticah

a Ker je rezanje pogostejše pri dekletih, bomo o tistih, ki imajo to težavo, govorili v ženskem spolu. Vendar pa načela, ki jih bomo obravnavali, veljajo za oba spola.