Da, in sicer v tem smislu, da spremeni svoje stališče, potem ko ljudje spremenijo svoje ravnanje. Ko je Bog denimo obsodil starodavne Izraelce, je rekel: »Morda bodo poslušali in se odvrnili vsak od svoje hudobne poti, tako da mi bo žal, da sem jim mislil prizadejati nesrečo zaradi njihovih hudobnih dejanj.« (Jeremija 26:3)

 Mnogi svetopisemski prevodi to vrstico prevajajo, kakor da bi se Bog »kesal« za to, ker jim je mislil prizadejati nesrečo. Tako bi bralec lahko dobil vtis, da je Bog bil v zmoti. Vendar pa izvirna hebrejska beseda lahko pomeni »spremembo stališča oziroma namena«. Neki učenjak je napisal: »To, da človek spremeni svoje ravnanje, je povod, da Bog spremeni svojo sodbo.«

 Seveda pa to, da Bog lahko spremeni svoje stališče, še ne pomeni, da ga bo spremenil. Razmislite o nekaterih primerih, za katere Sveto pismo pravi, da Bog ni oziroma ne bo spremenil svoje odločitve:

•   Ko je Balak želel, da Bog prekolne izraelski narod, to ni vplivalo na Boga in ni spremenil svojega stališča. (4. Mojzesova 23:18–20)

•   Ko je izraelski kralj Savel vedno znova ravnal napačno, se je Bog nepreklicno odločil, da ga bo kot kralja zavrgel. (1. Samuelova 15:28, 29)

•   Bog bo izpolnil svojo obljubo, da bo njegov Sin duhovnik za vedno. Te svoje odločitve ne bo spremenil. (Psalm 110:4)

 Da, v Svetem pismu so zapisane naslednje Božje besede: »Jaz sem Jehova, jaz se ne spreminjam.« (Malahija 3:6) Podobno ta knjiga za Boga še pravi, da »se v nasprotju s senco ne spreminja«. (Jakob 1:17) Vendar ti vrstici ne izpodbijata tega, da Bog lahko glede na Sveto pismo spremeni svoje stališče. Bog se ne spreminja v tem smislu, da se njegova osebnost nikoli ne spremeni. Prav tako se nikoli ne spremenijo njegova merila o tem, kaj je ljubeče in kaj pravično. (5. Mojzesova 32:4; 1. Janezovo 4:8) Po drugi strani pa se lahko zgodi, da ljudem dá enkrat takšna navodila, drugič pa drugačna. Na primer, kralju Davidu je za dve zaporedni bitki dal drugačna navodila, oboja pa so bila uspešna. (2. Samuelova 5:18–25)

 Ne, mu je pa žal, da se večina ljudi ne zmeni zanj oziroma ga zavrača. Sveto pismo takole opiše razmere, ki so na svetu vladale pred potopom v Noetovih dneh: »Jehovu je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in srce ga je bolelo.« (1. Mojzesova 6:6) V tej vrstici beseda, prevedena z »žal«, izhaja iz hebrejske besede, ki lahko pomeni »spremembo stališča«. Bog je spremenil svoje stališče glede večine ljudi, ki so živeli pred potopom, saj so postali hudobni. (1. Mojzesova 6:5, 11) Čeprav ga je bolelo srce, ker so se ljudje odločili, da bodo slabo ravnali, pa to ni spremenilo njegovega odnosa do celotne človeške rase. Pravzaprav je med potopom ohranil človeško družino tako, da je zaščitil Noeta in njegove bližnje. (1. Mojzesova 8:21; 2. Petrovo 2:5, 9)