Ne, nauk »Enkrat rešen, za vedno rešen« ni svetopisemski. Posameznik je lahko rešen, če veruje v Jezusa Kristusa. Toda če to vero izgubi, je tudi rešitev zanj izgubljena. V Svetem pismu piše, da se moramo močno bojevati, da bi vero ohranili. (Juda 3, 5) Zgodnjim kristjanom je bilo po tem, ko so že sprejeli Kristusa, rečeno: »Delajte s strahom in trepetom za svojo rešitev.« (Filipljanom 2:12)

Svetopisemske vrstice, ki spodbijajo nauk »Enkrat rešen, za vedno rešen«

•   Sveto pismo svari pred hudimi grehi, zaradi katerih posameznik ne more priti v Božje kraljestvo. (1. Korinčanom 6:9–11; Galačanom 5:19–21) Če rešitve ne bi mogli izgubiti, takšna svarila ne bi imela nobenega smisla. Sveto pismo pokaže, da lahko človek, ki je bil rešen, odpade od vere, če začne znova hudo grešiti. V Hebrejcem 10:26 denimo piše: »Če se namreč namerno vdajamo grehu, potem ko smo že prejeli točno spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena žrtev več.« (Hebrejcem 6:4–6; 2. Petrovo 2:20–22)

•   Jezus je povedal ponazoritev, s katero je poudaril, kako pomembno je ohraniti vero. V njej je sebe primerjal s trto, svoje sledilce pa z njenimi mladikami. S to ponazoritvijo je razkril, da bodo nekateri sledilci sprva kazali vero z rojevanjem sadu oziroma z dejanji. Vendar kasneje tega ne bodo več delali, zaradi česar bo vsak takšen »kot [nerodovitna] mladika vržen ven« in bo tako ob rešitev. (Janez 15:1–6) Apostol Pavel je uporabil podobno ponazoritev, ko je rekel, da bo vsak kristjan, ki ne bo ohranil vere, »okleščen«. (Rimljanom 11:17–22)

•   Za kristjane velja zapoved: »Bedite.« (Matej 24:42; 25:13) Tisti, ki duhovno zaspijo, ker počnejo »dela, ki pripadajo temi,« ali pa ker ne delajo vsega, kar je Jezus zapovedal, zapravijo svojo rešitev. (Rimljanom 13:11–13; Razodetje 3:1–3)

•   Iz številnih svetopisemskih vrstic se vidi, da morajo tisti, ki so bili rešeni, zvesto vztrajati do konca. (Matej 24:13; Hebrejcem 10:36; 12:2, 3; Razodetje 2:10) Kristjani v prvem stoletju so bili veseli, ko so izvedeli, da soverniki vztrajajo v veri. (1. Tesaloničanom 1:2, 3; 3. Janezovo 3, 4) Ali je smiselno, da bi Sveto pismo poudarjalo, kako pomembno je zvesto vztrajati, če bi bili tisti, ki ne bi vztrajali, tako ali tako rešeni?

•   Apostol Pavel je šele malo pred smrtjo menil, da je njegova rešitev zagotovljena. (2. Timoteju 4:6–8) Pred tem pa je večkrat priznal, da bi jo lahko izgubil, če bi podlegel mesenim željam. Napisal je: »Svoje telo tepem in ga usužnjujem, da ne bi, potem ko bi drugim oznanjeval, sam kako postal graje vreden.« (1. Korinčanom 9:27; Filipljanom 3:12–14)