Sveto pismo spodbuja k dajanju, ki mora biti prostovoljno in s pravim motivom. Pokaže, da takšno dajanje koristi tako prejemniku kot darovalcu. (Pregovori 11:25; Luka 6:38) Jezus je rekel: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)

•  Kdaj je dajanje dobro?

•  Kdaj dajanje ni dobro?

•  Svetopisemske vrstice o dajanju

 Dajanje je dobro, kadar je prostovoljno. »Naj vsak stori tako, kakor se je odločil v svojem srcu,« piše v Svetem pismu, »ne nejevoljno ali pod prisilo, ker Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Korinčanom 9:7)

 Dajanje iz srca je del čaščenja, ki ga Bog odobrava. (Jakob 1:27) Kdor velikodušno pomaga tistemu, ki to potrebuje, sodeluje z Bogom. In Bog na takšno velikodušno dajanje gleda kot na posojilo, dano njemu samemu. (Pregovori 19:17) Sveto pismo uči, da mu bo sam Bog poplačal. (Luka 14:12–14)

 Kadar so povod sebični motivi. To je lahko na primer:

•   Narediti vtis na druge. (Matej 6:2)

•   Pričakovati kaj v zameno. (Luka 14:12–14)

•   Skušati si zagotoviti rešitev. (Psalm 49:6, 7)

 Kadar podpira dejavnosti ali stališča, ki jih Bog obsoja. Na primer, napačno bi bilo dati komu denar za igre na srečo ali za to, da bo zlorabljal droge ali alkohol. (1. Korinčanom 6:9, 10; 2. Korinčanom 7:1) Prav tako ni primerno dajati nekomu, ki je zmožen finančno skrbeti zase, vendar tega noče. (2. Tesaloničanom 3:10)

 Kadar negativno vpliva na odgovornosti, ki jih ima posameznik pred Bogom. Sveto pismo uči, da morajo družinski poglavarji skrbeti za potrebe svoje družine. (1. Timoteju 5:8) Ne bi bilo prav, če bi družinski poglavar toliko dajal drugim, da bi trpela njegova družina. Podobno je Jezus obsodil tiste, ki niso hoteli skrbeti za svoje ostarele starše in to opravičevali s trditvijo, da so vsa njihova sredstva »Bogu posvečen dar«. (Marko 7:9–13)